Industrijska konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa) predstavlja aktualno popestritev sodobnih jedilnikov zaradi svoje ugodne prehranske sestave. Vsebuje prehransko pomembne beljakovine in maščobe z ugodno maščobnokislinsko sestavo. V raziskavi je bil preučevan vpliv sorte na prehransko sestavo semen konoplje, pridelanih v bločnem poljskem poskusu v letu 2017 v Ljubljani. Obravnavanih je bilo 9 različnih sort: Fedora 17, KC Dóra, Santhica 27, Kompolti hibrid TC, Monoica, Futura 75, Helena, Tiborszallasi in USO 31. Rezultati kažejo na dokazljive razlike med sortami v pridelku surovih beljakovin in maščob na enoto pridelave ter v vsebnosti maščob, medtem ko ni dokazanih razlik med sortami v vsebnosti beljakovin. Vsebnost surovih beljakovin je bila med 19,0 % in 22,6 %, vsebnost maščob pa med 18,2 % in 28,6 %. Z vidika prehranske sestave in pridelka surovih beljakovin oz. maščob (kg/ha) so se kot najbolj ustrezne sorte v poskusnih razmerah pokazale sorte Futura 75, Tiborszallasi in KC Dóra.
COBISS.SI-ID: 9134713
V članku predstavljamo rezultate postopka izolacije vlaken iz različnih vrst konoplje, katerega cilj je pridobivanje elementarnih vlaken in ne vlaknatih snopov. Vlakna smo ločili iz stebla konoplje z uporabo postopka encimske goditve ter mehanske obdelave; razgradnjo pektina, tj. strukturnega polisaharida, ki se nahaja v primarni celični steni smo dosegli z encimsko obdelavo. Analizo finosti vlaken in nateznih lastnosti smo izvedli v skladu s standardnimi metodami z uporabo dinamometra, morfološko analizo površine vlaken pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Morfologija vlaken po encimski obdelavi izkazuje širok nabor različnih površinskih artefaktov tako znotraj posamezne sorte, kot med vlakni različnih sort; mehansko ločevanje vlaken, ki je sledilo encimski obdelavi ni v celoti rezultiralo v popolni ločitvi snopov v elementarna vlakna in odstranitvi lignina. Analogno z mikroskopsko analizo tudi rezultati preskušanja mehanskih lastnosti izkazujejo širok raztros izmerjenih vrednosti; korelacija opažanj iz obeh metod nakazuje, da neenakomerna debelina vlaken in snopov vlaken pomembno vpliva na njihovo finost ter nadalje na njihovo obnašanje pri nateznih obremenitvah.
COBISS.SI-ID: 9134969
Rast glavnega poganjka preprečuje razvoj stranskih poganjkov pri rastlinah. Toda z odstranitvijo glavnega poganjka lahko dosežemo, da se razvije več stranskih poganjkov, iz katerih se razvijejo stranske veje, ki nosijo več semen, kar lahko privede do povečanja pridelka semena. Opisana hipoteza je bila preučevana v dvoletnem poskusu s 5 sortami industrijske konoplje (Cannabis sativa L.). Rastline z odrezanim glavnim poganjkom so razvile številne stranske poganjke. Na pridelek semena so imeli statistično signifikanten vpliv leto poskusa, odstranitev (rez) glavnega poganjka in sorta. Povprečen pridelek rastlin z odstranjenim glavnim poganjkom (715 ± 47 kg/ha) je bil pomembno večji od rastlin, kjer glavni poganjek ni bil odstranjen (568 ± 35 kg/ha). Največji učinek odstranitve glavnega poganjka se je pokazal pri sorti ‘Novosadska konoplja’, kjer se je pridelek povečal za 225 kg/ha (25 %); nekoliko manjše povečanje smo ugotovili pri sorti ‘Uniko-B’ (183 kg; 30 %), sledili sta sorti ‘Juso-11’ (140 kg/ha; 27 %) in ‘Bialobrzeskie’ (128 kg/ha; 29 %). Pri sorti ‘Beniko’ je bil učinek odstranitve glavnega poganjka najmanjši – pridelek se je povečal za 58 kg/ha (15 %). Pridelovalcem konoplje svetujemo, da lahko pridelek semena pri navadni konoplji povečajo ne samo z uporabo primerne sorte in medvrstne razdalje, ampak tudi z odstranitvijo glavnega poganjka.
COBISS.SI-ID: 9145209
Navadna konoplja ima zaradi široke uporabnosti vseh rastlinskih delov veliko različnih žlahtniteljskih ciljev, npr. višja vsebnost vlaken v steblu z izboljšano kakovostjo, velik pridelek semena in njegova izboljšana hranilna sestava, specifičen profil kanabinoidov v ženskih cvetovih, idr., toda vsebnost ?9-THC pod 0,2 % je skupen cilj vsem starejšim in novejšim sortam. Tujeprašnost, dvodomnost in velika genetska raznolikost navadne konoplje so razlogi za težave pri žlahtnjenju, ko je npr. nujnost gojenja v izolaciji zaradi prenašanja peloda z vetrom na dolge razdalje, težavna odbira moških rastlin pred cvetenjem in možnost medsebojnega opraševanja med vsemi rastlinami konoplje ter nerazvitost molekulskih metod žlahtnjenja (npr. žlahtnjenje s pomočjo molekulskih markerjev). Kljub vsem oviram je žlahtnjenje industrijske konoplje v Evropi zelo intenzivno, kar dokazuje vedno večje število sort vpisanih na evropsko sortno listo. V uporabi so klasični pristopi, ki se uporabljajo pri žlahtnjenju tujeprašnic, to so medsebojno opraševanje oz. križanje, samoopraševanje in pridobivanje hibridov s križanjem različnih sort. V prihodnosti čaka žlahtnitelje več izzivov, kot je npr. vzgoja sort z ustreznim kanabinoidnim profilom za uporabo v medicinske namene in pridelava takih sort preko feminiziranih semen ter pridobitev hibridov iz homozigotnih linij.
COBISS.SI-ID: 9387641
Konopljo (Cannabis sativa) pri ponovnem uvajanju že dve desetletji spremljajo precejšnje tehnične ovire pri pridelavi in predelavi. Agrotehnika pridelave se v naših krajih zelo razlikuje; še vedno je zelo veliko ročnega dela. Običajen pridelek semena v praksi je 300 do 600 kg/ha. V določenih letih ga ni mogoče uspešno spraviti z njive in je nižji oziroma dosega v dobrih letih do slabo tono. V prvi fazi je potrebno pozornost nameniti izboru ustrezne sorte za setev, slovenskih sort za zdaj nimamo. Pri pregledu tuje literature smo ugotovili, da sorte dosegajo izredno različne pridelke stebel, semena in socvetij, kar je močno odvisno od leta in lokacije pridelave. Kot so ugotovili v raziskovalnih poskusih, se sorte v slovenskih pridelovalnih razmerah prav tako med seboj različno odzovejo s pridelkom socvetja, semena in stebel. V Sloveniji se na površinah, večjih od 10 ha, prideluje 13 sort. Površina pod sortami Fedora 17, USO 31 in Finola od leta 2015 vztrajno pada, površina pod sorto KC Dora je okrog 60 ha, povečuje pa se površina pod sortama Tiborszallasi in Futura 75. Omenjenih šest sort pokriva okrog 260 ha njiv, kar je bilo v letu 2018 84 % njiv s konopljo. V različnih geografskih območjih dajejo pridelovalci prednost različnim sortam konoplje glede na namen pridelave.
COBISS.SI-ID: 9134201