Zaradi povečane pojavnosti in intenzivnosti kmetijskih suš v vlažnih sredozemskih regijah postaja spremljano namakanje vse bolj neizogiben element kmetijske prakse. Za določitev vpliva različnih načinov namakanja na rast oljk (Olea europaea L.) in pridelka ter na proizvodnjo oljčnega olja in vsebnost biofenolov je bila v oljčniku v relativno vlažnem območju jugozahodne Slovenije izvedena triletna študija. Povprečna pridelava oljk z dreves pod polnim namakanjem (nadomestitev 100% potencialne evapotranspiracije) je bila bistveno večja od tistih, ki so bila brez namakanja ali so bili deficitno napakaan (nadomeščanje 33 in 66% evapotranspiracije). Med postopki namakanja ni bilo bistvenih razlik v skupni vsebnosti biofenola v oljčnem olju. Učinke namakanja lahko pojasnimo glede na stopnjo padavin v celotni rastni sezoni. Kljub pozitivnim učinkom padavin na te parametre je bila povprečna pridelava oljčnega olja, pri nanamakanih drevesih približno 30% manjša od pridelka pri deficitno namakanih drevesih.
COBISS.SI-ID: 1539423940
Krompir je različno občutljiv na pomanjkanje vode. Obstaja več študij, v katerih so proučevali vpliv nadzorovanega deficitnega namakanja na pridelku krompirja, pridelanem v sušnih in polsušnih območjih, z uporabo kapljičnega namakanja. Številni dejavniki so bili opredeljeni kot pomembni, in sicer stopnja rasti, obseg pomanjkanja vode, režim hranil in strategija namakanja (kot je npr. namakanje le dela korenin). Glede na stopnjo rasti, na kateri je bil uveden vodni primanjkljaj, so bile zabeležene razlike v količini in kakovosti pridelka. Namakana voda je povečala donos ne samo s povečanjem števila gomoljev, ampak tudi s povečanjem povprečne mase gomoljev. V predstavljeni študiji so bili ocenjeni dejavniki, ki vplivajo na potencial primanjkljaja namakanja v rastlinski pridelavi krompirja v vlažnem podnebju Slovenije. Študija izvedljivosti je obravnavala standardne postopke pridelave krompirja in obdelavo tal, kakor tudi razpoložljivost tehnik namakanja in znanja.
COBISS.SI-ID: 5299560
Opravljen je pregled načinov vodenja namakanja hmelja v obdobju 1958?2017. Uporabljajo se štirje načini vodenja namakanja hmelja, ki temeljijo na: (i) spremljanju evapotranspiracije in vodne bilance, (ii) spremljanju tenzije ali vlažnosti tal na različnih globinah v tleh, (iii) meritvah stresa rastline, in (iv) simulacijskih modelih. Načina (iii) in (iv) sta primernejša za raziskave, medtem sta način (i) in (ii) primerna tudi podpora odločanju o namakanju na ravni namakalnega sistema.
COBISS.SI-ID: 8902009
Morfološke in fiziološke adaptacije oljki (Olea europaea L.) omogočajo precej veliko toleranco suše. Kljub temu se zaradi ekstremnejših vremenskih razmer, manjše količine oz. manj rednih padavin, in intenziviranja pridelave sušni stres pogosto pojavlja tudi pri tej sadni vrsti. V prispevku predstavljamo fiziološke odzive dreves oljke sorte 'Istrska belica' na sušo v poletju 2015 in učinke deficitnega namakanja na pojavnost stresa. Zmanjšanje vodnega potenciala je pri nenamakanih drevesih vodilo v močno stomatalno omejitev fotosinteze, med tem ko je bila ta pri polno namakanih drevesih manjša. Rezultati nakazujejo, da lahko z deficitnim namakanjem sušni stres omilimo oz. skrajšamo njegovo trajanje.
COBISS.SI-ID: 8644473
Tehnologija deficitnega namakanja se je razvila na območjih, kjer sta pomanjkanje vode in visoka cena te naravne dobrine prisilila pridelovalce k bolj premišljeni rabi vode. Pri tej metodi namakanja z manjšo količino dodane vode, kot bi bilo optimalno, vplivamo na rast rastlin in s tem ohranjamo pridelek, vendar z manjšo obremenitvijo naravnih virov. To tehnologijo namakanja na slovenskem prostoru uspešno preizkušamo v trajnih nasadih Obalno–kraške regije. V prispevku obravnavamo glavne izzive in perspektive, povezane z deficitnim namakanjem v poljedelstvu in zelenjadarstvu
COBISS.SI-ID: 8621945