Namen raziskave je bil napraviti celostno presojo slovenske kmetijske politike (KP). Gre za poskus kritičnega in neodvisnega vrednotenja, katerega izsledki, ki temeljijo na evalvacijski teoriji, lahko prispevajo k načrtovanju nacionalne KP po letu 2020. V raziskavi smo želeli ovrednotiti, kako slovenska KP opredeljuje in dosega zastavljene cilje. Zanimalo nas je, kako so ekonomski, okoljski in socialni vidiki upoštevani in uresničeni skozi aktualne ukrepe KP, ter povezanost ciljev z ukrepi in uspešnost doseganja zastavljenih ciljev. Cilj vrednotenja, v katero so bili prvič zajeti vsi ukrepi KP v Sloveniji, je bil napraviti presojo ukrepov z vidika ustreznosti, skladnosti in potencialnih učinkov ukrepov, ki smo jo izvedli s pristopom predhodnega (ex-ante) vrednotenja. Za potrebe vrednotenja smo na podlagi analize temeljnih nacionalnih in evropskih strateških dokumentov opredelili štiri splošne cilje slovenske KP in 18 iz njih izvedenih ciljev. Okvir vrednotenja je zajemal celoten spekter ukrepov slovenske KP, ki so se uresničevali v letih 2016 in 2017. Za vrednotenje uspešnosti uresničevanja ciljev slovenske KP smo izbrali 50 kazalnikov. Opisali smo intervencijsko logiko za 18 izvedenih ciljev KP. Presoja je temeljila na iterativnem skupinskem kvalitativnem vrednotenju na podlagi štiristopenjske ocenjevalne lestvice. Analiza kaže, da je intervencijska logika oblikovana le delno oz. opazna le v sledovih. Ključno vrzel pri oblikovanju bolj strateško naravnane KP vidimo v nacionalni opredelitvi potreb po intervenciji. V presoji ustreznosti ukrepov smo ocenjevali, v kolikšni meri naslavljajo posamezne splošne in izvedene cilje; večina jih naslavlja več izvedenih ciljev hkrati. Daleč največ ukrepov naslavlja splošni cilj Odporna in konkurenčna proizvodnja (86 %). Rezultati presoje potencialnih učinkov ukrepov kažejo na razpršeno delovanje in šibko rezultatsko naravnanost intervencij. Za presojo razporeditve sredstev med cilji smo ocene ustreznosti oziroma potencialnih učinkov ukrepov korigirali s pripadajočimi proračunskimi utežmi. 60 % sredstev slovenske kmetijske politike je namenjenih doseganju cilja Odporna in konkurenčna proizvodnja. Namen presoje skladnosti ukrepov je bil oceniti, v kolikšni meri delujejo skladno v smeri uresničevanja zastavljenih ciljev in ali se medsebojno podpirajo ali si nasprotujejo. Med ukrepi ni veliko izrazitih neskladnosti niti sinergijskih učinkov; v večjem deležu je opaziti pozitivne učinke.
COBISS.SI-ID: 297597184
Prispevek, ki temelji na pristopu filozofije znanosti in pregledu literature, dokazuje, da se je skozi čas fokus raziskav o Skupni kmetijski politiki Evropske unije premaknil s področij izkrivljanja trga na področja mednarodne trgovine in odločevalskih okvirov o proračunu, kot tudi širših družbenih vprašanj, kot so hrana, okolje in razvoj. Nabor disciplinarnih pristopov se je spremenil v skladu s tem in se premaknil od (agrarne) ekonomike v politološke in družboslovne znanosti. Nekatere ključne vrzeli v obstoječih raziskavah nakazujejo težave pretirano problemsko orientiranih in delnih pristopov k znanosti ter na področju nedeljivih plasti objekta raziskovanja terjajo inter- in trans-disciplinarno delo.
COBISS.SI-ID: 3895176
Predlagana Skupna kmetijska politika (SKP) za obdobje 2021-2027 bo fleksibilnejša in predvidoma učinkovitejša. Da bi zagotovila zadostno ambicioznost in preprečila tekmo do dna, bodo uvedeni nacionalni strateški načrti s kvantitativnimi cilji, ki bodo pokrivali oba stebra. V tem članku dokazujemo, da je verjetnost bistvenih izboljšav nizka zaradi šibkih formalnih zahtev in evalvacijskega modela v smislu dolgoročnih učinkov. Hipotezo smo testirali tako, da smo pravila programiranja poskusno evalvirali na izvajanju SKP v Sloveniji v obdobju 2014-2020. Poskus je pokazal, da je kljub splošnemu ujemanju ukrepov in virov s cilji politike specifična ustreznost ukrepov na splošno šibka, potencialni učinki pa so razpršeni na več ciljev, kar v najboljšem primeru rezultira v visokih stroških za posamezne cilje. Brez učinkovite vključitve presoje vplivov bo izid odvisen od kapacitet in dobrohotnosti nacionalnih sistemov upravljanja.
COBISS.SI-ID: 4363656
V Evropski uniji (EU) imajo Skupno kmetijsko politiko (SKP) za ključno javno politiko v smislu tako učinkov kot sredstev, namenjenih ohranjanju narave, vendar ostaja cilj ustavitve izgube biodiverzitete izmuzljiv. Pričujoči članek ocenjuje stopnjo integracije biodiverzitetne politike v SKP ter kakovost programiranja politike v izbrani državi članici EU v obdobju 2014-2020. Uporabili smo hevristični model, ki kombinira oceno integracije biodiverzitetne politike ter programskoteoretično analizo logičnega modela politike. Poleg tega so za potrebe primerjave ovrednotene izraženost logičnega modela za druge cilje kmetijske politike, ustreznost in potencialni učinek ukrepov ter razporeditev proračunskih sredstev. Programski logični model je bil le ohlapno definiran za večino ciljev slovenske kmetijske politike. Na strateški ravni je integracija biodiverzitetne politike omejena na instrumente, ki poplačajo nadstandardne kmetijske prakse, investicije in plačila za območja z naravnimi omejitvami. Nasprotno pa je vključenost in doslednost ohranjanja biotske pestrosti v instrumente, ki podpirajo standardne prakse (npr. neposredna plačila) naslovljena le v omejeni meri. Bodoča SKP bi morala vključiti ustrezna varovala in spodbude za izboljšanje kakovosti programiranja in integracijo biodiverzitetne politike, zlasti zaradi povečanega poudarka na odločanju na nacionalni ravni. Vendar, četudi bi lahko sistem programiranja za SKP po letu 2020 načeloma predstavljal korak naprej, ostaja velika nevarnost nedoseganja ciljev na področju ohranjanja biotske pestrosti v državah članicah EU.
COBISS.SI-ID: 4363400
Podobno, kot so dosedanje reforme ukrepov SKP vodile do določene prerazdelitve plačil (med tipi kmetijskih gospodarstev, panogami, regijami), lahko pričakujemo tudi ob uveljavitvi prenovljenega zakonodajnega in finančnega okvira SKP po letu 2020. V prispevku obravnavamo scenarijsko analizo vpliva prihodnje SKP na s pomočjo modela kmetijskih gospodarstev (MKMG). Model je zasnovan po načelih matematičnega programiranja z omejeno optimizacijo, kar omogoča obravnavo različnih obratoslovnih izzivov in pri tem tudi analizo na ravni proizvodnega načrta. Pri analizi smo temeljili na izboru (11) značilnih kmetijskih gospodarstev. Za izhodišče scenarijske analize SKP po letu 2020 smo privzeli finančne predpostavke predloga višine ovojnic za Slovenijo, scenariji izvajanja neposrednih plačil SKP pa sledijo študiji Ocena učinkov (EK). Rezultati nakazujejo, da posledično s pričakovanim znižanjem ovojnice lahko v splošnem pričakujemo znižanje prihodkov na ravni kmetije iz naslova neposrednih plačil SKP in posledično poslabšanje njihovega ekonomskega položaja, k čemur v nekaterih panogah (zlasti govedoreja) dodatno prispeva ukinitev zgodovinskih plačil. Predlog prihodnje ureditve SKP daje državam članicam širok manevrski prostor in razpon posledic na ravni kmetije je lahko znaten, kar še posebej velja za sektorje in proizvodne usmeritve z visokim deležem SKP plačil v strukturi skupnih prihodkov kmetije. Za dolgoročno izboljšanje odpornosti slovenskega kmetijstva je potrebno večjo pozornost kot doslej nameniti ukrepom za doseganje višjih in stabilnih tržnih prihodkov ter nadgraditvi sistema upravljanja s tveganji v slovenskem kmetijstvu.
COBISS.SI-ID: 4359048