K onesnaženju zunanjega zraka z ultra-finimi delci (ali nano delci) pomembno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine ultra-finih delcev, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu ultra-finih delcev na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognjemetov pomemben dejavnik tveganja. Namen projekta je bil oceniti potencialno izpostavljenost prebivalcev ultra-finim delcem na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra-finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Meritve so vključevale številčne koncentracije ultra-finih delcev v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdihani odmerki ultra-finih delcev [število delcev na kg telesne mase na dan] so bili izračunani za (a) celotno obdobje izvajanja meritev od oktobra 2016 do avgusta 2017, (b) obdobje, ko ni bilo ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega (meseci brez ognjemetov) in (c) obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega (januar in junij 2017). Število ultra-finih delcev je bilo najvišje v zimskih mesecih. V tem obdobju so bile izmerjene vrednosti ultra-finih delcev več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april–avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20–30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100–200 nm). Od aprila do junija 2017 je bilo število delcev v skoraj vseh velikostnih razredih dokaj konstantno. V času ognjemetov je bila potencialna izpostavljenost ultra-finim delcem večja od izpostavljenosti ultra-finim delcem v obdobju brez ognjemetov. Izračun vdihanih odmerkov ultra-finih delcev [število delcev/kg telesne mase/dan] za različne starostne skupine je pokazal, da je bil vdihani odmerek v času ognjemeta večinoma večji od vdihanega odmerka ultra-finih delcev v obdobju brez ognjemetov, največji vdihani odmerek ultra-finih delcev pa je bil izračunan v primeru starostne skupine od 1 do 6 let in za velikostni razred N4 (30–50 nm). Za pridobitev z dokazi podprte ocene povezanosti med onesnaženostjo zraka z ultra-finimi delci v času ognjemetov in potencialno izpostavljenostjo prebivalcev ultra-finim delcem je treba izvesti raziskavo časovnih trendov. Vsekakor pa je potrebno aktivnosti usmeriti tudi v osveščanje prebivalstva o škodljivih posledicah ognjemetov in uporabe pirotehničnih sredstev za zdravje in okolje.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 4126949»Nano« je nevidni sestavni del našega okolja. Na eni strani gre za delce (velikostni razred 10-9 m), ki se naravno pojavljajo npr. v zunanjem zraku (prav tako v notranjem) in so v veliki meri tudi posledica antropogenih dejavnosti. Ti delci so lahko zaradi svojih lastnosti škodljivi za zdravje. Na drugi strani pa gre za načrtno proizvedene nanomateriale oziroma nanostrukture (nanotehnologijo), ki obetajo boljše življenje in zdravje zaradi uporabe in možnosti izboljšav na različnih področjih, npr. nanoelektronika, medicina, biotehnologija, prehranska industrija, kozmetika, itd. V okviru diskusije smo odgovorili na nekatera vprašanja, s katerimi smo dodatno pojasnili in dopolnili vsebine predavanj in tudi odgovorili na vsa morebitna vprašanja udeležencev. Pri diskusiji so nas vodila naslednja vprašanja: 1. Kje vse srečamo nanodelce v vsakdanjem življenju (razen v primerih, predstavljenih v predavanjih), kaj moramo pri tem vedeti glede ustreznega ravnanja? 2. Kakšne evidence so na razpolago o njihovih potencialnih škodljivih učinkih na zdravje? Kako pridejo v naše telo, kako delujejo? 3. Mnogi nanotehnologijo označujejo kot novo industrijsko revolucijo: kakšne so lahko koristi, kakšno nevarnost lahko predstavlja in kakšno tveganje (predvsem na področjih, omenjenih v predstavitvah)? 4. Kakšna so priporočila za varovanje zdravja v domačem okolju? Na delovnem mestu? V naravnem okolju? Kaj lahko/moramo storiti sami? Kaj lahko/morajo storiti državne institucije? Kaj lahko prispeva šolstvo?
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 30233127