Konvencija Minamata o živem srebru je zagotovila mandat za ukrepanje proti svetovnemu onesnaževanju z živim srebrom. Vendar pa je naše poznavanje izpostavljenosti živemu srebru omejeno, ker obstaja veliko regij in podpopulacij z malo ali brez podatkov. Naš cilj je bil povečati svetovno razumevanje človeške izpostavljenosti živemu srebru z zbiranjem, primerjanjem in analiziranjem koncentracij živega srebra v vzorcih biomarkerjev, ki so bili objavljeni v objavljeni znanstveni literaturi. Sistematično iskanje recenzirane znanstvene literature je bilo izvedeno s pomočjo treh podatkovnih baz. Za določitev ustreznih študij so bile uporabljene apriorna strategija iskanja, merila za upravičenost in koraki za pridobivanje podatkov. Zbrali smo 424.858 meritev živosrebrovih biomarkerjev pri 335.991 posameznikih, predstavljenih v 312 izdelkih iz 75 držav. Ta pregled kaže, da so vse populacije po vsem svetu izpostavljene določeni količini živega srebra in da obstaja velika variabilnost izpostavljenosti v državah in regijah in med njimi. Obstaja veliko geografskih regij in podpopulacij z omejenimi podatki, kar ovira sprejemanje odločitev na podlagi dokazov. Ta vrsta informacij je ključnega pomena pri razumevanju izpostavljenosti, zlasti v luči določenih določb v Minamata konvenciji o živem srebru.
COBISS.SI-ID: 31763495
Za izpolnitev zahtev EWAS so bili vključeni posamezni biološki, kemični, fizični, psihološki in socialni stresorji ali dejavniki izpostavljenosti. Seznam razpoložljivih gradbenih zemljišč je obsežen s številom 135; Vendar pa 12 obravnavanih dejavnikov stresorjev in izpostavljenosti ne pušča nobene merljive specifične snovi v dostopnih telesnih vzorcih. Obravnavane so bile možnosti za oceno notranjih stresorjev izpostavljenosti, ki jih še ni mogoče zaznati v človeških vzorcih. Podatki o notranjih izpostavljenostih so koristni za dekodiranje izpostavljenosti. Dokument vsebuje obširne informacije za EWAS. Vključene informacije služijo kot smernica - časovni posnetek brez kakršnih koli zahtev po celovitosti - za interpretacijo podatkov HBM in ponujajo priložnosti za zbiranje informacij o notranji izpostavljenosti stresorjev, če ni na voljo nobenega posebnega BoE.
COBISS.SI-ID: 31320103
Uvod: K onesnaženju zunanjega zraka z ultra - finimi delci (ali nano delci) (UFP) pomembno prispevajo tudi ognjemeti. Zaradi ognjemetov se v ozračje sprostijo velike količine UFP, na katere so lahko vezani nekateri strupeni elementi in druge strupene kemikalije. Iz najnovejših epidemioloških raziskav, ki proučujejo dokaze o vplivu UFP na zdravje, je razvidno, da je z vidika vplivov na zdravje izpostavljenost v času ognjemetov pomemben dejavnik tveganja. Namen: Namen prispevka je bil oceniti potencialno izpostavlje nost prebivalcev UFP na izbrani lokaciji v Ljubljani na osnovi meritev ultra - finih delcev v ozračju in izračuna vdihanega odmerka UFP [število delcev na kg telesne mase na dan] v času ognjemetov. Metodologija: Meritve so vključevale številčne koncentracije UFP v osmih velikostnih razredih od 10 nm do 800 nm. Vdi- hani odmerki UFP so bili izračunani (a) na osnovi mesečnih povprečnih koncentracij števila UFP v posameznem mesecu od oktobra 2016 do avgusta 2017; (b) na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP za p osamezen dan v obdobju od 28. 12. 2016 do 4. 1. 2017 (v tem obdobju je bil izveden novoletni ognjemet oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega obsega) in (c) na osnovi dnevnih koncentracij števila UFP za posamezen dan v obdobju od 23. 6. 2017 do 1 . 7. 2017 (v tem obdobju sta bila izvedena dva ognjemeta oziroma uporabljena pirotehnična sredstva večjega ob- sega). Rezultati: Število UFP je bilo najvišje v zimskih mesecih, in sicer so bile v tem obdobju (od oktobra 2016 do marca 2017) izmerjene vrednost i UFP več kot dvakrat višje kot v poletnih mesecih (april % avgust 2017). V celotnem obdobju je bilo najbolj konstantno število delcev v velikostnem razredu N3 (20 % 30 nm), največje nihanje v izmerjenih vrednostih pa je bilo v velikostnem razredu N7 (100 % 200 nm). V času ognjemeta, dne 27. 6. 2017, je bila potencialna izpostavljenost UFP večja od izpostavljenosti UFP v obdobju pred in po ognjemetu. Vdihani odmerek UFP [število delcev/kg telesne mase/dan] je bil največji za starostne skupine od 1 do 2 let, od 2 do 3 let in od 3 do 6 let. Zaključek: Raziskava je nakazala povezavo med večjo številčno koncentracijo UFP v ozračju in ognjemetom v Ljubljani. Prebivalci na opazovanem območju so bili v času ognjemeta potencialno izpostavljeni večjemu številu UFP.
COBISS.SI-ID: 4187365