Danes poznamo različne matematične modele za izračunavanje individualne ogroženosti za raka dojk. Trenutno je kot najbolj dosleden model razpoznan Tyrer-Cuzickov algoritem vključen v program IBIS. V Sloveniji smo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta Razvoj in implementacija orodja za določanje individualne ogroženosti za rakom dojk v slovenski populaciji, ki ga izvajamo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, razvili program S-IBIS, ki je namenjen izračunavanju individualne ogroženosti za raka dojk slovenskih žensk. Gre za prilagoditev programa IBIS, kjer je v izračunih uporabljena slovenska generacijsko specifična populacijska ogroženost za raka dojk. Slovenski IBIS (S-IBIS) je pripravljen za uporabo v slovenskem zdravstvenem sistemu in omogoča z dokazi podprto razvrščanje asimptomatske posameznice v skupino splošno, zmerno in visoko ogroženih za raka dojk. Kot mejo za uvrstitev Slovenke stare 25 let med zmerno ogrožene za rakom dojk predlagamo vrednost doživljenjskega tveganja izračunanega s programom S-IBIS 16 ali več odstotkov, podane pa so tudi mejne vrednosti na podlagi deset-letne ogroženosti. V primerjavi z današnjim sistemom, ko Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni opredeljuje bolj ogrožene ženske samo na podlagi nekaj zelo ohlapnih kvalitativnih kriterijev, je možno s programom S-IBIS asimptomaske ženske v skupine ogroženosti razvrstiti na podlagi individualnih numeričnih kriterijev. Pilotno preizkušanje programa v Centrih za...
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 3137147Rak dojke je tako v svetu kot tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah.,Zaradi visoke incidence in prevalence predstavlja velik javnozdravstveni in ekonomski problem. V Sloveniji imamo v okviru Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva predvidene preventivne postopke za zgodnje odkrivanje raka dojk za vse ženske. Za ženske, stare med 50 in 69 let, je organiziran Državni presejalni program za raka dojk (DORA). Pri ženskah med 20. in 50. letom starosti klinični pregled dojk na primarni ravni izvaja ginekolog enkrat na tri leta. Če ženska sodi v ogroženo skupino, po 40. letu starosti nadaljuje s pregledi v centrih za dojke vsakih 12 do 24 mesecev. Pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni je v marsikateri točki zastarel. Zaznavamo, da so mnoge ženske na mamografijo napotene po nepotrebnem in prepogosto. Osnovni namen diplomskega dela je zmanjšati neenakosti pri obravnavi (poenotena obravnava) asimptomatskih žensk, mlajših od 50 let starosti in zmanjšati število napotitev žensk na preventivno mamografijo. Izvedli smo prospektivno kohortno raziskavo na vzorcu 100 asimptomatskih žensk, ki so bile napotene na obravnavo v Center za bolezni dojk Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in testno preizkusili računalniški program S-IBIS. S programom smo izračunali individualno ogroženost žensk za raka dojk. Uporabili smo angleške NICE smernice in ženske razvrstili v tri skupine glede ogroženosti: splošno populacijsko, zmerno in visoko ogrožene ženske. Glede na razlog obravnave smo ženske razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bile ženske, ki so prišle na preventivni pregled (prvi preventivni ali kontrolni pregled). Drugo skupino pa je sestavljal celoten vzorec. V prvi skupini žensk, ki so prišle na preventivni pregled smo ugotovili, da je 28 (74 %) žensk splošno populacijsko ogroženih. V celotnem vzorcu smo ugotovili, da je 82 (82 %) žensk splošno populacijsko ogroženih. Ženske, ki imajo 17%30 % ogroženost za raka dojk smo razvrstili v skupino zmerno ogroženih. V prvi skupini je bilo 10 (26 %) zmerno ogroženih žensk, v celotnem vzorcu pa 18 (18 %) zmerno ogroženih žensk. Ženske, ki imajo več kot 30 % ogroženost se razvrščajo v skupino visoko ogroženih žensk za raka dojk. V našem vzorcu nismo imeli visoko ogroženih žensk za raka dojk. V analizo nadaljnjih postopkov smo vključili 52 žensk. V skupini žensk, ki so splošno populacijsko ogrožene (43 žensk), je bilo 13 žensk napotenih na kontrolo čez 12 mesecev in 30 žensk na kontrolo čez 24 mesecev. V skupini zmerno ogroženih žensk do 40. leta starosti sta bili 2 ženski napoteni na kontrolo VIII čez 24 mesecev. V starosti od 40. do 49. leta v skupini zmerno ogroženih, so bile 4 ženske napotene na kontrolo čez 12 mesecev ter 3 ženske na kontrolo čez 24 mesecev. Če bi upoštevali angleške NICE smernice v našem vzorcu bi od skupno 52 žensk bila preventivna mamografija na 12 mesecev opravičena samo pri 7 zmerno ogroženih ženskah v starosti od 40. do 49. leta, kar pomeni, da 45 (86,5 %) žensk ni potrebovalo kontrole. Na podlagi analize rezultatov naše raziskave lahko zaključimo, da je program S-IBIS primerno orodje za določanje individualne ogroženosti žensk za raka dojk in da z uporabo računalniškega programa zmanjšamo število napotitev žensk na preventivno mamografijo.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 2883451Ugotovili smo, da program S-IBIS lahko uporabljamo v ambulantah primarnega zdravstvenega varstva
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 1540642756