Prispevek naslavlja razmerje med lingvističnim znakom, ekonomsko vrednostjo in filozofskim pojmom skozi vprašanje dotika in taktilnosti. Začenjši s Saussurjevo metaforo znaka kot "vala kot srečanja vetra in vode" (implicirajoč dotik kot mediator med vetrom označevalca in vodo označenca), prispevek nadaljuje skozi tri različne pristope, ki zadevajo vprašanje jezika v relaciji na problem dotika: prvič, skozi Saussurjevo idejo znaka kot homonimnega vrednosti, v navezavi na Marxovo definicijo vrednosti kot tiste, ki "vsako blago prevaja v družbeni hieroglif (implicirajoč vrednost kot tisto, kar prevaja taktilno materialnost v materialnost jezika); drugič, skozi Heglovo koncepcijo znaka kot "piramide, v katero je položena in v kateri je shranjena tuja duša" (implicirajoč taktilnost znaka in nedotakljivost vsebine); in tretjič, Heglov "pojem pojma", ali begriff, v navezavi z Lacanovo koncepcijo jejezika (implicirajoč določeno konceptualno taktilno kvaliteto znotraj samega jezika).
COBISS.SI-ID: 36003677
Prispevek izpeljuje pojem (ne)dotakljivosti v polju haptičnega materializma tako, da povezuje Marxovo teorijo vrednosti s haptičnimi študijami na eni in strukturalno lingvistiko na drugi. Izvirni znanstveni doprinos prispevka leži v teoriji ponavljanja, ki omogoča povezavo med vrednostjo, dotikom in lingvističnim znakom. Za njun skupni imenovalec se izkaže prav materialna podstat, razumeljano v sodobnem smislu materializma kot nepredmetne realnosti, ki se ponavlja. V tem oziru prispevek tudi naslovi sodobne družbene trende, ki vsakršno vrednost reducirajo na ekonomsko vrednost, in ki promovirajo "novo" v predmetnem, oprijemljivem, tangibilnem smislu razlike med izdelki, ki so v osnovi povsem isti, novost pa zadobijo natanko skozi nedotakljivo ponavljanje venomer istega.
COBISS.SI-ID: 36004701
Prispevek poskuša misliti parametre znotraj katerih bi bilo mogoče ne zgolj konceptualizirati čutilo tipa, pač pa tudi, veliko bolj pomenljivo, biti priča emergenci dotika iz duha jezika. Najprej poskuša prispevek subvertirati običajno pojmovanje dotika kot fizične, telesne dejavnosti. Skozi Hegla postane jasno, da je senzorična zmožnost dotika strukturirana kot pojem ali Begriff, ki predstavlja rez ali čisto razliko, tako da postane gesta dotikanja neločljivo zvezana s svojo jezikovno ekspresijo. Nenazadnje, prispevek obravnava različne poteze tega, da je funkcija tangibilnosti povezana z lingvističnimi aspekti, na primer v izkušnji poljuba, pogleda, ali geste.
COBISS.SI-ID: 36004445