Podatke smo primerjali v več nivojih 1.) s predhodno geokemijsko raziskavo nizke gostote (mreža 25x25 km2), 2.) z podatki regionalnega geokemičnega vzorčenja (mreža 5x5 km), ki jo dopolnjujejo lokalni podatki o vzorčenju z visoko gostoto (Ljubljana, Idrija, Jesenice, Mežica, Celje, Dravska dolina). Pokazalo se je, da večja gostota vzorčenja omogoča prepoznavanje in karakterizacijo antropogenih vplivov na lokalni ravni, medtem ko vzorčenje z nizko gostoto razkriva nekatere splošne trende v prostorski porazdelitvi živega srebra, vendar ni primerno ugotavljanje lokalne onesnaženosti v industrijskih regijah in urbanih območjih
COBISS.SI-ID: 2527829
V prispevku je predstavljen pregled fizikalnih in kemijskih sprememb krajine na štirih lokacijah v Sloveniji (Idrija, Mežiška dolina, Celje, poplavne ravnice reke Drave) kot posledica zgodovinske rudarske in topilniške dejavnosti. Primerjava s podobnimi lokacijami po svetu v različnih pokrajinah in podnebjih je pokazala, da so glavni viri onesnaženja erozija rudarsko-predelovalnih odpadkov in atmosferske emisije kovinskih delcev iz topilnic. Ugotovili smo, da sta erozija in premeščanje rudarsko-predelovalnih odpadkov odvisna od vzorcev padavin in rečnega gradienta, atmosferske emisije kovinskih delcev iz topilnic pa so odvisne od topografije in prevladujočih smeri vetra.
COBISS.SI-ID: 2850645