Članek naslavlja stabilnost bločnih modelov so-avtorskih omrežij v dveh časovnih obdobjih (1991-2000 in 2001-2010). Osredotoča se na razlike v velikosti in stabilnosti skupin raziskovalcev, ki med sabo na sistematičen način sodelujejo kot so-avtorji znanstvenih objav (centri). Na ravni znanstvenih disciplin so skupine raziskovalcev dobljene s pred-določenim bločnim modeliranjem s predpostavljeno bločno strukturo več centerov—semi-periferija—periferija. Stabilnost centrov je merjena s prilagojenim popravljenim Randovim indeksom (angl. Modified Adjusted Rand Index). Predpostavljena bločna struktura je prisotna v vseh analiziranih znanstvenih disciplinah. Povprečna velikost centrov je višja v drugem časovnem obdobju, prav tako pa je povprečna velikost centrov višja v naravoslovno-tehniških disciplinah, v primerjavi z družboslovno-humanističnimi disciplinami. Glede na povprečno stabilnost centrov med omenjenima skupinama znanstvenih disciplin ni statistično značilnih razlik. Kadar je (nižja) stabilnost centrov opredeljena skozi deljenje centrov, ne pa tudi skozi osip raziskovalcev na prehodu iz prvega v drugo časovno obdobje, se, med vedami, pokažejo statistično značilne razlike v povprečni stabilnosti centrov. V primerjavi z vedo Humanistika, je povprečna stabilnost centrov višja v disciplinah ved Tehnika in Medicina, kontrolirano glede na nekatere značilnosti disciplin in so-avtorskih omrežij.
COBISS.SI-ID: 33687901
Poglavje se osredotoča na vprašanje kako uspešna je bila Slovenija kot majhna država članica EU pri izkoriščanju vseh možnosti za razvoj sodobnega raziskovalnega, razvojnega in inovacijskega (RRI) sistema, ko je vstopila v Evropsko unijo. Namreč, po 25 letnem tranzicijskem obdobju RRI sistem v Sloveniji še vedno trpi zaradi številnih istih strukturnih problemov, ki so bili prisotni že v začetku 1990ih, torej takoj po političnem preobratu iz enopartijskega komunističnega sistema v tržni in pluralistični politični sistem. Osredotočamo se predvsem na vlogo institucionalnih mehanizmov v sodobnih družbah, ki so potrebni za izvajanje pomembne družbene funkcije posredovanja in usklajevanja interesov in preferenc med znanstvenim, gospodarskim, političnim in drugih družbenimi podsistemi. Še vedno obstajajo številne ovire, ki preprečujejo polno realizacijo takšnih mehanizmov v Sloveniji. Politične, gospodarske in znanstvene elite so bodisi ne zavedajo, ali pa niso pripravljene priznati, da brez korenitih sprememb in reform v teh mehanizmih ne bo mogoče doseči dinamičnega in inovativnega socio-ekonomskega napredka v državi.
COBISS.SI-ID: 34609757
Socialna omrežja običajno vsebujejo različne vrste napak. Eden od njih so manjkajoči podatki zaradi ne-odgovorov respondentov. Ti lahko resno ogrozijo rezultate analiz, če niso ustrezno obravnavani. Vpliv manjkajočih podatkov je lahko še hujši v uteženih omrežjih, kjer ne gre le za prisotnost povezave, ampak tudi za njen obseg in moč. Bločno modeliranje je tehnika za razkrivanje strukture omrežja. V članku smo osredotočeni na posredni pristop, ki je primeren za utežena omrežja. Malo je znanega o občutljivosti uteženih omrežij na različne vrste merskih napak. Ker je pričakovati, da je tudi bločno modeliranje občutljivo na prisotnost ne-odgovorov respondentov, takšne napake zahtevajo ustrezno obravnavo. Proučujemo vpliv sedmih načinov obravnave ne-odgovorov na rezultate, dobljene z uporabo posrednega bločnega modeliranja. Začeli smo s simuliranimi omrežji, katerih bločna struktura je vnaprej znana. Upoštevali smo tri bločne strukture: kohezivni model, center-periferija in hierarhija. Rezultati kažejo, da število anketirancev, ki niso odgovorili, vrsta bločne strukture in upoštevana obravnava vplivajo na dobljene razvrstitve respondentov na različne načine. Podana so priporočila za najboljši način obravnave ne-odgovorov respondentov.
COBISS.SI-ID: 34233181