Evalvacija raziskovalne učinkovitosti je vedno bolj odvisna od kvantitativnih kazalcev, ki jih uporabljajo nacionalne znanstvene politike. Prispevek se usmerja na dve dimenziji raziskovalne učinkovitosti, t.j. produktivnosti in odličnosti, tako kot sta ti dve opredeljeni v metodologiji ocenjevanja Agencije za raziskovanje in razvoj v Sloveniji. V članku analiziramo vpliv dveh dejavnikov, t.j. sodelovanja preko soavtorskih objav in financiranja raziskovanja, na znanstveno produktivnost in znanstveno odličnost raziskovalcev v Sloveniji. Opravljena analiza omogoča primerjavo med obstoječimi znanstvenimi disciplinami v Sloveniji. V analizi podatkov so bili uporabljeni kompleksni statistični modeli. Rezultati analize so pokazali izredno močno korelacijo med internacionalnim znanstvenim sodelovanjem in znanstveno odličnostjo. Ta pozitivna zveza je močna tudi med internacionalnim znanstvenim sodelovanjem in znanstveno produktivnostjo. V nasprotju s tem ima pretirana fragmentacija v financiranju raziskovanja in razvoja, ki smo ji priča v Sloveniji, negativni učinek na znanstveno odličnost. V prispevku so sočasno s predhodnimi kvantitativnimi analizami predstavljeni tudi rezultati kvalitativnih intervjujev med skupino izbranih slovenskih raziskovalcev. Intervjuji so se nanašali na oceno znanstvenega evalvacijskega sistema v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 34302813
Znanstveno sodelovanje postaja ena ključnih značilnosti modernega raziskovalnega dela. Četudi so se številne analize socialnih omrežij usmerile na različne dimenzije znanstvenih sodelovanj, so relativno malo pozornosti namenile specifičnim dejavnikom, ki na individualni ravni navajajo raziskovalce k sodelovanju. V prispevku je poudarek na preučevanju različnih praks znanstvenega sodelovanja v Sloveniji, pri čemer se izvedena analiza opira na kvantitativni in kvalitativni pristop. Kvantitativni del analize se nanaša na obsežno anketo med aktivnim delom raziskovalcev, kvalitativni del analize pa na poglobljene kvalitativne intervjuje izbrane skupine t.i. top znanstvenikov v Sloveniji, t.j. znanstvenikov, ki so najbolj internacionalizirani in vplivni v svoji disciplini. Rezultati empirične analize vodijo k zaključku, da osebni razlogi in motivacije raziskovalcev igrajo pomembno vlogo pri njihovem vstopanju v različne oblike sodelovanja doma in v tujini, hkrati pa poglobljeni intervjuji med vodilnimi raziskovalci v Sloveniji razkrivajo, kako pomembno vlogo igra celotni družbeni kontekst (usmeritev znanstvene politike) na kvaliteto znanstvenega sodelovanja.
COBISS.SI-ID: 35977565
Čeprav je bilo znanstveno sodelovanje izdatno preučevano, še vedno nimamo uvida v dejavnike, ki spodbujajo raziskovalce, da sodelujejo z različnimi vrstami raziskovalnih partnerjev, med drugim s člani istega raziskovalnega središča ali skupine, z raziskovalci iz iste organizacije, z raziskovalci iz drugih akademskih in neakademskih organizacij, pa tudi z mednarodnimi partnerji. Tu ponujamo pojasnilo za nastanek različnih sodelovalnih vezi. Teoretični okvir, ki ga uporabljamo za razumevanje znanstvenega sodelovanja, povezuje znanstveni in tehnični človeški kapital, ki ga pooseblja posameznik, ter socialno organizacijo in kognitivne karakteristike znanstvenega polja. Analiziramo podatke ankete, izvedene med slovenskimi znanstveniki iz štirih različnih disciplin: matematike, fizike, biotehnologije in sociologije. Rezultati kažejo, da so individualne karakteristike in sredstva sicer med najboljšimi kazalniki sodelovanja, vendar pa so osnova za sodelovanje z različnimi vrstami partnerjev zelo različni mehanizmi. Mednarodno sodelovanje je še zlasti pomembno za raziskovalce v majhnih nacionalnih znanstvenih sistemih. Sodelovanje s kolegi iz različnih domačih organizacij predstavlja možnost za mobilizacijo sredstev. Sodelovanje znotraj organizacij odseva na izpopolnjeno razdelitev dela v laboratorijih in na visok nivo tekmovalnosti med različnimi raziskovalnimi skupinami. Ti rezultati imajo praktične posledice za oblikovalce politike, ki jih zanima vzpodbujanje kakovostnega raziskovanja.
COBISS.SI-ID: 34829149
Kronegger et al. (2011), ki so preučevali so-avtorska omrežja štirih znanstvenih disciplin v Sloveniji, so z bločnim modeliranjem identificirali značilno globalno strukturo so-avtorskih omrežij: več-center—semi-periferija—periferija. Cugmas et al. (2015) so potrdili obstoj navedene globalne strukture v vseh Slovenskih znanstvenih disciplinah ter nadalje naslovili vprašanje stabilnosti dobljenih bločnih modelov. Ta prispevek naslavlja različne možne opredelitve stabilnosti bločnih modelov. V skladu z različnimi opredelitvami je predlaganih in uporabljenih več vrst prilagojenih Randovih in Wallacovih indeksov. Rezultati in interpretacije dobljenih mer stabilnosti temeljijo na so-avtorskih omrežjih, opazovanih na ravni znanstvenih disciplin v dveh časovnih obdobjih (1991 – 2000 in 2001 – 2010).
COBISS.SI-ID: 34098525
Rand (1971) je predlagal indeks za primerjanje dveh razvrstitev, dobljenih na isti množici enot. Indeks lahko zavzame vrednosti med 0 in 1, kjer višja vrednost pomeni bolj podobni razvrstitvi. V nekaterih primerih, na primer, ko so enote opazovane v dveh časovnih obdobjih, lahko (odvisno od opredelitve stabilnosti) deljenje in združevanje skupin obravnavamo različno. Randov indeks sodi med tako imenovane simetrične mere, kar pomeni, da tako združevanje, kakor tudi deljenje skupin znižujeta vrednost indeksa. Primer asimetrične mere sta Wallace indeksa, v primeru katerih združevanje in deljenje skupin različno vplivata na vrednost indeksov. V nekaterih primerih želimo primerjati razvrstitve, ki so dobljene na dveh različnih množicah enot z ne-praznim presečiščem. V takih primerih lahko nove enote in osip obravnavamo kot dodaten faktor, ki znižuje vrednost mere. Slednje upošteva predlagan prilagojen Randov indeks. Ker nekateri primeri zahtevajo različno obravnavo združevanja in deljenja skupin, sta predlagana tudi asimetrična prilagojena Wallace indeksa. Za vse predlagane indekse je opisan tudi način izračuna popravka za slučajnost, ki omogoča primerljivost predlaganih mer.
COBISS.SI-ID: 35596637