Povzetek članka: ---------------------- Kompozitne fasade z zunanjo toplotno izolacijo (ETICS fasade) iz ekspandiranega polistirena (EPS) in s tankoslojnim ometom se danes v gradbeništvu uporabljajo zelo pogosto. Zaradi visoke gorljivosti EPS pa se skupaj s porastom pogostosti teh fasad zaznava tudi porast pomislekov glede hitrosti širjenja potencialnega požara takšnih fasad med posameznimi enotami (npr. stanovanji) visokih objektov. Članek opisuje požarni eksperiment dveh EPS ETICS fasad v velikem merilu, ki je bil izveden kot študija dveh parametrov, ki domnevno pomembno vplivata na požar tovrstnih fasad na realnih objektih, to sta vpadni toplotni tok na površino fasade (VTTPF) in poškodovanost fasadnega ometa (slednjega lahko razumemo kot posledico nedokončanih ali površno izvedenih gradbenih del, staranja ali požarno-induciranih toplotnih deformacij ometa). V primeru prve fasade je bil omet izveden na vseh zunanjih površinah EPS izolacije, fasada pa je bila med eksperimentom izpostavljena zmerno-naraščajočemu VTTPF. V primeru druge fasade, ki je ostala delno neometana, pa je VTTPF naraščal hitreje. Plamensko telo (oblika in njegove temperature) obeh fasad je bilo med eksperimentom dokumentirano s termočleni ter foto in video posnetki. Za detekcijo taljenja EPS in notranjega zgorevanja EPS za ometom so bile za območje izven območja vidnega fasadnega plamena uporabljene termokamere. V območju plamena pa so bili za to detekcijo uporabljeni grafi (oz. natančneje značilni platoji in nakloni grafov) časovnega razvoja temperature, detektirani s termočleni, vgrajenimi v sredico EPS. Jakost tokov VTTPF, ki so se razvili med požarnim testom, so bili ocenjeni z numeričnimi simulacijami. Slednje so skupaj z rezultati drugi eksperimentalnih meritev pokazale, da so se prve večje razpoke na ometu (ki so povzročile tudi vžig EPS za ometom) med testom v primerih obeh fasad pojavile, ko je povprečni VTTPF v območju med okni fasade dosegel vrednost okrog 30 kW/m2. V primeru prve (polno ometane) fasade je vžig EPS za ometom ostal lokaliziran in ni napredoval izven območja med obema oknoma, v primeru druge fasade pa se je plamen izven tega območja razširil zelo hitro. Pomen članka za projekt: -------------------------------- Članek je izpostavljen kot eden najpomembnejših znanstvenih rezultatov podoktorskega projekta, saj poleg eksperimentalnih podatkov požarnega eksperimenta dveh EPS ETICS fasad (predstavljeni v poglavju 2.2.2) podrobneje predstavi tudi rezultate pripadajočih računskih simulacij (poglavje 2.3 članka). Te so bile izvedene v sklopu dveh testnih primerov, kot jih navaja predzadnji odstavek točke 3 tega poročila. Poenostavljena računska modela požarov obeh fasad sta bila pripravljena z orodjem FDS in sta služila predvsem za primerjavo (validacijo) izračunanih temperatur plamena v okolici testiranih fasad z izmerjenimi. Izkazano je bilo dobro ujemanje rezultatov. Zgorevanje vnetljivih materialov (skladovnic lesa ob vznožju fasad in lesene obloge druge fasade) je bilo v računskih modelih opisano s poenostavljenimi materialnimi podmodeli razvitimi z orodjem GeneticMat.
COBISS.SI-ID: 2240871
Prispevek primerja dva pristopa k modeliranju lezenja jekla v numerični analizi mehanskega odziva jeklene konstrukcije med požarom; enostavnejši pristop, pri katerem so deformacije lezenja implicitno vključene v modelu plastičnosti, in točnejši pristop, pri katerem deformacije lezenja obravnavamo ločeno oz. eksplicitno. Pri običajnih inženirskih aplikacijah se najpogosteje uporablja prvi pristop, vendar pa se pri tem pogosto pozablja na meje njegove veljavnosti. Resnost napake, ki se lahko zgodi kot posledica, je bila v literaturi doslej prikazana le na primerih analiz posameznih elementov konstrukcij. Ta prispevek pa to predstavi tudi na primerih konstrukcijskih sestavov, kjer je vpliv lezenja najbolj izrazit v območjih stikov. Rezultati pokažejo, da so časi porušitev, ocenjeni z implicitnim modelom lezenja, znatno daljši (tudi do 40%) od kritičnih časov, ki jih predvideva eksplicitni model, če implicitni model uporabljamo zunaj meja veljavnosti. Presenetljivo se pomembna razlika (do 20%) za eno od obravnavanih vrst jekel pokaže tudi pri analizah, ko ostanemo v okviru omejitev poenostavljenega modela. Pasti nepravilne rabe poenostavljenih postopkov modeliranja požarnega odziva jeklenih konstrukcij, ki jih opisuje ta članek, so bile raziskane s pomočjo modela FIRESIM-II, razvitega v sklopu DP III projekta. Predstavitev rezultatov v sklopu konference, ki jo vsako leto organizira Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev in jo obišče velika množica projektantov gradbenih konstrukcij in znanstvenikov iz Slovenije in drugod, pa je poskrbela za primerno promocijo in širjenje zbranih ugotovitev. Prispevek je dostopen tudi na spletni strani projekta: http://arrs-firesim.zag.si/ .
COBISS.SI-ID: 8234849