V maju 2016 se je požar nepričakovano zgodil tudi v objektu industrijskega obrata za predelavo mesa na Sevcah pri Laškem. Najverjetnejši vzrok je bil vžig gorljive izolacije poliuretanskega (PUR) stenskega panela, od koder se je požar počasi po njegovi notranjosti širil dalje in postopno zaobjel panele celotnega stropa pa tudi del panelov sten požarnega prostora. Dogodek k sreči ni terjal hujših posledic, se je pa po požaru postavljalo vprašanje varnosti stanja jeklene strešne palične konstrukcije neposredno nad pogorelimi stropnimi paneli, ki ni imela požarne zaščite. Ker je požar tega objekta tematsko soroden tematiki obravnavani na podoktorskem projektu Z7-7677, je to bila odlična priložnost, da se podatki s požarišča neposredno uporabijo tudi za potrebe projekta. Uporaba podatkov, ki jih lahko zberemo sami neposredno z natančnim pregledom požarišča takoj po požaru in s pogovorom z očividci, so namreč z vidika razvoja in validacij računskih modelov požarov neprecenljivega pomena, saj je alternativna pot (t.j. iskanje pogosto pomanjkljivih podatkov o preteklih požarih po literaturi) pogosto preveč površna in nezanesljiva. Po pogovoru z lastnikom obrata na Sevcah je dovoljenje za sodelovanje pri pregledu požarišča dobila tudi izvajalka podoktorskega projekta. Skladno s tem je bilo požarišče natančno fotografirano, dokumentirane so bile vse izjave očividcev, s požarišča so bili odvzeti vzorci nezgorelih panelov PUR in nato analizirani s konusnim kalorimetrom v PL ZAG (skladno s specifikami požara, t.j. počasno odgorevanje PUR pod pločevino panelov, je bilo analizirano tleče zgorevanje oz. zgorevanje ob zmanjšanem dotoku kisika). Podatki, pridobljeni na ta način, so služili za pripravo poenostavljene računske simulacije požara obrata in njegovih posledic (t.j. temperatur v jekleni konstrukciji nad pogorelimi stropnimi paneli), s tem pa za validacijo pripravljenega računskega orodja GeneticMat s pripadajočimi izbranimi pristopi modeliranja v FDS (prvi testni primer, ki ga omenja predzadnji odstavek točke 3 tega poročila). Rezultati simulacije so pokazali na dobro ujemanje z zaključki drugih oglednikov požarišča. Ti so po odvzemu vzorcev jekla iz strešne palične konstrukcije ugotovili, da maksimalna temperatura v jeklu med požarom ni presegla okrog 300°C, da torej celotna strešna konstrukcija objekta zaradi vpliva požara ni bila resneje poškodovana in je tudi po požaru sposobna prevzeti obtežbo, za katero je bila načrtovana. Objava rezultatov tega testnega primera v decembrski številki strokovne revije POŽAR je poskrbela tudi za promocijo projekta, ki je na ta način zagotovo dosegla kar najširšo skupino deležnikov, ki delujejo na področju požarne varnosti v slovenskem prostoru.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 2270823