Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo spremljalio podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sdmih točkah med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji kanalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki temelji na algoritmu soseseke (Neighbourhood algorithm, NA) in pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
COBISS.SI-ID: 40739373
Na podlagi 30-letnega obdobja (1984-2013), je bila na primeru devetih kraških izvirov (rek) s pomočjo analize časovnih vrst (avtokorelacija, navzkrižna korelacija) ocenjena odvisnost med nivojem vode, vodno temperaturo in količino padavin. Študija je bila izvedena za kvalitativno oceno uporabnosti večdesetletnih hidroloških podatkovnih nizov v analizi časovnih vrst. Študija je bila opravljena za primerjavo različnih kraških izvirov in značilnosti njihovih zaledij. Rezultati so pokazali, da je zadrževalna sposobnost večjih sistemov in sistemov z bolj kompleksno strukturo navadno večja, kar pa ne pomeni, da so ti sistemi slabše zakraseli. V študiji so bili določeni dejavniki, ki vplivajo na dobljene rezultate. Uporaba daljših nizov hidroloških podatkov je pokazala, da se na ta način lahko pridobijo dragocene informacije o hidroloških lastnostih izvirov, hidrodinamičnem obnašanju in hidravličnih lastnostih pripadajočih vodonosnikov. Vendar pa je potrebno biti pri razvrščanju kraških sistemov v skupine pazljiv, saj zgolj upoštevanje rezultatov analiz časovnih vrst ni zadostno.
COBISS.SI-ID: 2750147
Pregled uporabe sledilnih poskusov za območje postojnskega in pivškega krasa je bil razširjen na območje celotnega krasa v Sloveniji. Primerjane so bile značilnosti izvedenih sledenj in analizirani njihovi rezultati. Posebej je predstavljen primer sledilnega poskusa na območju postojnskega krasa znotraj projektnega območja, ki potrjuje, da rezultati sledenj omogočajo boljše razumevanje vloge različnih načinov napajanja in heterogene zgradbe na značilnosti pretakanja vode in transporta snovi v kraških vodonosnikih. So torej pomembno orodje za načrtovanje rabe kraških vodnih virov.
COBISS.SI-ID: 40276269