Opravljen je bil sledilni poskus v osrednjem delu vodonosnika z injiciranjem v brezno. Rezultate smo primerjali s preteklim sledilnim poskusom s podobnimi lastnostmi injiciranja (enako sledilo, injiciranje v brezno oz. škraplje) toda s precejšnjo razliko v debelini vadozne cone. Izdelan je bil konceptualni model dvojnosti toka in prenosa topnih snovi skozi kraški sistem: del sledila se pretaka hitro skozi primarne drenažne kanale, medtem ko je za del tega značilno podaljšano zadrževanje v manj prepustnih območjih. Dobljeni rezultati podpirajo zamisel, da debelina vadozne cone močno vpliva na zadrževalne čase in disperzijo.
COBISS.SI-ID: 43536685
V prispevku so predstavljeni novejši rezultati hidrogeoloških raziskav na krasu v Sloveniji. Predstavljene so tudi raziskave na območju vodonosnika Javornika.
COBISS.SI-ID: 40276013
Za oceno odtoka skozi vzhodne ponore Planinskega polja so bili izmerjeni pretoki Unice gorvodno in dolvodno od teh ponornih območij. Z akustičnim Dopplerjevim merilnikom pretoka je bilo izmerjenih sedem profilov, na podlagi njih pa so bile preračunane vrednosti za posamezno ponorno območje. Štiri ure trajajoče meritve so potekale včasu upadanja vode po delno poplavljenem Planinskem polju.V tem času je imelo šest ponornih območij odtok v vrednostimed 1 m3/s in 5.6 m3/s. V danih hidroloških razmerah je bil skupen odtok 18 m3/s. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju delovanja kraških polj in so pomemben vhodni podatek morebitnih hidroloških modelov.
COBISS.SI-ID: 41880621
V uvodnem preglednem poglavju knjige Advances in karst research : theory, fieldwork and applications, (Special publication - Geological Society of London) so med pomembnimi rezultati hidrogeoloških raziskav predstavljeni tudi ti, ki smo jih dobili v vodonosniku Javornikov. Naslovnico knjige krasi slika iz Planinske jame, narejena med terenskim delom v okviru projekta.
COBISS.SI-ID: 43344429
Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo spremljali podzemni tok Pivke v Postojnski jami na sedmih točkah med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji kanalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki temelji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
COBISS.SI-ID: 40739373