Gre za prispevek je bil sprejet na konferenco v Toulousu (Univerza Sciences Po). V letu 2015 smo bili priča neprecedenčno visokemu številu prihodov beguncev in migrantov v Evropo prek "zahodnobalkanske migrantske poti", v okviru katere so države vzpostavile t.i. "koridor". Upravljanje tega koridorja je bilu zunaj prava, v "stanju izjeme". Znotraj stanja izjeme je bil najbolj opazen problem omejevanja gibanja - ukrepa, ki je bil odrejen za vse osebe, ki so potovale prek državnih teritorijev, z namenom kaznovanja in nadzora. Ukrep je bil očitno arbitraren in je izspatvil vprašanje vladavine prava, saj zanj ni bilo pravne podlage ne v nacionalnem ne v mednarodnem pravu. Sistematično omejevanje gibanja je primer kazenskopravnega elementa, uporabljenega za nadzor beguncev in migrantov, ki je prispeval k vedno močnejšim krimigracijskim trendom v globalnem upravljanju migracij.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1155437Prispevek je bil sprejet na konferenco na Univerzi Maryland, ZDA. Prispevek se nanaša na vlogo Evropske unije pri krepitvi krimigracijskih odgovorov na migracije v različnih državah Jugovzhodne Evrope. Te države so harmonizirale ali so v postopku harmonizacije svojih nacionalnih predpisov z EU pravili na področju mejnega nadzora, azila in vračanja. Učinek harmonizacije je večplasten - po eni strani prinaša priložnosti za državljane teh držav, ki uživajo ali bodo šele uživali prednosti članstva v EU, po drugi strani pa harmonizacija otežuje migrantom, ki imajo interes prečkati Jugovzhodno Evropo, da bi dosegli Severno ali Zahodno Evropo. Razlogi za povečane krimigracijske trende segajo od resnične zaskrbljenosti za državno varnost do popolnoma praktičnih razlogov. Prispevek naslovi te procese, predstavi podobnosti in razlike med sistemi v različnih državah in nudi premislek o možnih trendih v prihodnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1165165Gre za prispevek, ki je bil prijavljen in sprejet na International Metropolis Conference, ki je bila v letu 2016 na Japonskem. V obdobju od 2015 do 2016 smo bili priča neprecedenčno visokemu številu prihodov beguncev in migrantov v Evropo prek "Zahodnobalkanske migrantske poti", v okviru katere so države vzpostavile t.i. "koridor". Upravljanje tega koridorja je bilu zunaj prava, v "stanju izjeme". Oblasti so situacijo upravljale prek neobjavljenih ah hoc pravil, ki so se na dveni ravni spreminjala, kar je ustvarjalo nepredvidljivo in nesigurno situacijo za vse vključene deležnike, še zlasti pa za begunce in migrante. EU se je na krizo odzvala s postavitvijo ograje na grško-makedonski meji, prek podpisa bilateralnega sporazume med EU in Turčijo, ki je uvedel mnoge pravno problematične elemente upravljanja z migracijami, ter z upravljanjem "hotspotov" na grških otokih kjer so tisti, ki so tam zaprti, kaznovani zaradi svojega vstopa v EU. Ti ukrepi nakazujejo na vedno nove kazenske elemente, ki se uporabljajo za nadzor migrantov in beguncev, rastočo kriminalizacijo migracij in pomoč migrantom, kar prispeva k vedno močnejšim "krimigracijskim" trendom v globalnem upravljanju z migracijami. Tio dogajanje odpira številna vprašanja o trenutnih restriktivnih in pogosto nezakonitih ukrepih in politikah na tem področju in spodbujajo k premisleku o alternativnih modelih pristopanja in razumevanja migracij v sodobnem svetu.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1164397