Monografija dopolnjujejo moja razmišljanja o prekmurskem jeziku v predhodni monografiji Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika (2013), tako da razlikujem med (nekoč) knjižnim jezikom in (današnjim) narečjem. Zgodba o nastanku, prostorskih ovirih, razvoju in zatonu prekmurskega knjižnega jezika ter prehodu v narečne okvire (zaradi oblikovanja enotnega slovenskega knjižnega jezika) tako dobiva končne poteze in omogoča drugačen pogled na razvoj slovenskega jezika, poudarjajoč dvojnični razvoj v osrednje- in vzhodnoslovenskem jezikovnem prostoru, ki sta ju do oblikovanja »novoslovenščine « določala knjižna kranjščina in prekmurščina – posebej izpostavljam nova spoznanja o prekmurskem jeziku, ki v slovenskem jezikoslovju omogočajo razumevanje njegove knjižnosti (v preteklosti) in narečnosti (danes).
COBISS.SI-ID: 95727361
Monografija prinaša rezultate jezikovnih analiz, opravljenih na vzorcih iz različnih medijev: filma, gledališča, radia in popularne glasbe. Osrednja pozornost je namenjena predvsem neknjižnim socialnim zvrstem, od pokrajinskega pogovornega jezika in mestne govorice do narečij severovzhodne Slovenije. Delo tako združuje dialektološke in sociolingvistične študije s poudarkom na pomembnosti izbire primerne jezikovne zvrsti v javni rabi ne glede na to, ali gre za govor na radiu, izbiro zvrsti za prepoznavanje likov v filmu ali gledališču ali za osebni izraz v besedilih slovenske popularne glasbe.
COBISS.SI-ID: 95357441
Naslov monografije Med besedo in besedno zvezo izpostavlja njeno leksikološko fokusiranost, saj se del naslova, vezanega na besedo, povezuje z besedotvorjem, del naslova, vezanega na besedno zvezo, pa s frazeologijo, oboje hkrati pa vključuje tudi korpusno analizo. Odnos med besedo in besedno zvezo je v monografiji tematiziran skozi obe temeljni poglavji, ki pa ju hkrati povezuje še tretja dimenzija, in to je lingvokulturološki interpretativni pristop, ki skuša skozi jezik odkrivati kulturno pogojeno sliko sveta določene jezikovne skupnosti. Monografija temu vidiku sledi ne samo v leksikološkem poglavju, ko v prepletu etnoloških, semantičnih, frazeoloških podatkov, ki jih črpa bodisi iz nespecializiranega (Gigafida) bodisi specializiranega korpusa (TURK), razmišlja o mestu izbranih jezikovnih enot, kot so kaša, kokoš, voda, odlika in odličnost, ampak skuša nekatere prvine kognitivnega pogleda na jezik prenesti tudi na področje besedotvorja, kar je v slovenskem prostoru novost. Glede na morfemsko in sploh tvorbeno fleksibilnost slovenskega jezika ta pristop odpira neslutene možnosti novih interpretacij in pogledov na tvorjenke kot jezikovne izraze, ki jih kognitivna lingvistika razume kot simbole, nastale s povezavo med fonološko in semantično strukturo.
COBISS.SI-ID: 95492865
Prispevek predstavlja izsledke raziskav o socialnih zvrsteh jezika v slovenščini, tj. knjižnega in neknjižnega jezika, pri študentih, ki na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru študirajo slovenski jezik in književnost. Kratkemu uvodu sledi predstavitev jezikovne kulture in skrbi za njen dvig, prav tako pa tudi predstavitev pomena norme v jeziku, ki je tako bogat v socialnozvrstni rabi, kot je to slovenski jezik. Rezultati raziskave kažejo v veliki meri zelo pozitiven odnos mladostnikov do lastnega narečja v različnih jezikovnih okoliščinah, s čimer se tradicionalno negativen odnos do narečnega spreminja v odnos, ki zrcali narečno kot vrednoto in kot pokazatelj posameznikove osebne ter nacionalne identitete. Splošne narečne značilnosti se kažejo v neformalni komunikaciji in v tem, da je preklapljanje informatorjev med knjižnim in narečnim v neformalni komunikaciji redko, pri čemer se izkazuje, da šolsko okolje in smer študija nista prevladujoča dejavnika pri izbiri določene socialne zvrsti jezika.
COBISS.SI-ID: 24291080
Članek zvrstno opredeljuje literarno delo Alme Karlin, pisateljice iz Celja, ki je pisala v nemščini, bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zelo znana in priljubljena avtorica, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslaviji kot »nemška« zamolčana in zanikovana. V članku je njena proza razdeljena na avtobiografijo, potopis, avtobiografsko potopisno in fiktivno prozo. Proza Alme Karlin je bila dolgo literarnovedno neraziskana. V članku so analizirani vzorčni primeri in uvrščeni v evropski kontekst. Alma Karlin je predstavljena kot dvojna, medkulturna, nemško-slovenska pisateljska identiteta.
COBISS.SI-ID: 23932168