Predstavitev nastanka, prostorskih okirov, razvoja in zatna prekmurskega knjižnega jezika ter njego prehod v narečne okvire. Pomembnost dosežka: objava v prestižni knjižni zbirki Opera Slavica Budapestinensia, Linguae Slavicae v Budimpešti; monografija predstavlja razvoj slovenskega prekmurskega knjižnega jezika v panonskem jezikovnem prostoru v stiku s prevladno madžarščino -- napisana je v madžarščini in prvič seznanja madžarske bralce s slovensko-madžarsko jezikovno stičnostjo, tj. s sobivanjem dveh knjižnih norm v ogrski državi in monarhiji do konca 1. sv. vojnepri tem pa utemeljeozarača nezgodovinsko vendsko teorijo o prekmurskem jeziku.
COBISS.SI-ID: 18293000
Monografija predstavlja jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje v Republiki Sloveniji ter vprašanje slovenskega jezika v literaturi in kulturi. Je zelo aktualna in temeljnega pomena za razumevanje vloge in pomena slovenskega jezika v slovenskem visokem šolstvu in za razvoj slovenske znanstvene in strokovne terminologije. Pomembna je zlasti za širjenje spoznanja, da mora slovenski jezik ostati učni jezik slovenskega visokega šolstva in se ga v programih ne sme v celoti zamenjevati z nadomestnim angleškim. Učinkuje na oblikovanje pozitine slovenske jezikovne politike in zagovarja slovenščino kot učni jezik slovenskega visokega šolstva.
COBISS.SI-ID: 88400385
Prispevek obravnava slovensko-angleški jezikovni stik v izseljenstvu, natančneje govorno vedenje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev na območju Vancouvra Slovenski jezik je v življenju in ohranjanju slovenske izseljenske skupnosti izjemnega pomena, saj sta jezik in kultura najbolj razpoznavni določili etnične identitete. V prvem delu prispevka osvetljujeta zgodovino slovenskih selitvenih tokov v Severno Ameriko, v drugem delu pa je predstavljena jezikoslovna analiza podatkov, pridobljenih s pomočjo informantov, ki pripadajo trem različnim generacijam izseljencev.
COBISS.SI-ID: 23569416
Prispevek utemeljuje potrebo po vključitvi besedotvorne univerbizacije v slovenski besedotvorni sistem, ker se z njo pri tvorbi samostalnika rešujejo nekatere vrste tvorjenk, ki so ostale na obrobju tvorbenega raziskovanja, sodobna jezikovna raba pa kaže na njihov porast. Hkrati pa je predlagana terminološka ureditev z rabo domačih izrazov poenobesedenje in poenobesedenka za vzporedna prevzeta izraza univerbizacija in univerbat.
COBISS.SI-ID: 24038408
V znanstveni monografiji je zbranih osemnajst razprav iz raziskovalnega dela , ki se nanaša na a) preučevanje književnosti slovenskih pisateljic od konca 19. stol. naprej, b) prozno delo posameznih izbranih pisateljev iz slovenskega literarnega kanona, c) slovensko – avstrijske literarne stike, medkulturne vidike slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem kakor tudi na dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji. Posebno inovativne so razprave o večkulturnosti in medkulturnosti, pa tudi o dvojezičnosti v slovenski književnosti.
COBISS.SI-ID: 68860929
Kulturološke raziskave opozarjajo, da zahtevajo ubeseditve nenemških narodov v AvstroOgrski, kakor se razkrivajo v dominantnem nemškem diskurzu, več raziskovalne pozornosti in kritično branje, ki naj razgali mit o večkulturni in nadnacionalni Avstro-Ogrski. Njen kulturni kolonializem je skonstruiral negativne, celo sovražne podobe tujega/drugega. V pričujoči razpravi1 so v Bartschevem romanu Das deutsche Leid, ki vsebuje prvine nemškega nacionalizma, predstavljene tako podobe Slovencev z vidika tujega/drugega kakor tudi asimetrična nemško-slovenska dvokulturnost na Spodnjem Štajerskem v času narodnostnih bojev in močne germanizacije pred prvo svetovno vojno.
COBISS.SI-ID: 23436040
Prispevek predstavlja izsledke raziskav o socialnih zvrsteh jezika v slovenščini, tj. knjižnega in neknjižnega jezika, pri študentih, ki na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru študirajo slovenski jezik in književnost. Kratkemu uvodu sledi predstavitev jezikovne kulture in skrbi za njen dvig, prav tako pa tudi predstavitev pomena norme v jeziku, ki je tako bogat v socialnozvrstni rabi, kot je to slovenski jezik. Rezultati raziskave kažejo v veliki meri zelo pozitiven odnos mladostnikov do lastnega narečja v različnih jezikovnih okoliščinah, s čimer se tradicionalno negativen odnos do narečnega spreminja v odnos, ki zrcali narečno kot vrednoto in kot pokazatelj posameznikove osebne ter nacionalne identitete. Splošne narečne značilnosti se kažejo v neformalni komunikaciji in v tem, da je preklapljanje informatorjev med knjižnim in narečnim v neformalni komunikaciji redko, pri čemer se izkazuje, da šolsko okolje in smer študija nista prevladujoča dejavnika pri izbiri določene socialne zvrsti jezika.
COBISS.SI-ID: 24291080
Glede na sodobne trende v izobraževanju in načrtoanju prihodnosti sta v monografiji uporabljeni dve načeli, in sicer: (1) Podlaga, ki je temeljnega pomena za aplikativno znanje. Skratka, od humanističnih družbenih znanosti do znanosti in tehnologije. Filozofske podlage so osnova, na kateri so pojasnjeni splošni didaktični pojmi in nato povezani s sociološkimi in psihološkimi zakoni kot temelji sodobnih izobraževalnih sistemov. (2) Od teorije k praksi. Od teoretičnih osnov, ki določajo temeljna znanja in temeljne zakone, do praktičnih rešitev; navodila za uporabo.
COBISS.SI-ID: 23231752
Semiotika razume besedilo kot sestavljeni znak, raziskovan s semantičnega, skladenjskega in pragmatičnega vidika. Slednji vključuje jezikovnega uporabnika, saj le njemu označevalec evocira označenca in obratno. To je smiselno upoštevati tudi pri analizi kohezivno-konektorskih jezikovnih sredstvih kot jezikovnih znakih, ki tvorijo besedilo in kažejo vibriranje jezika s prostorom, časom in človekom.
COBISS.SI-ID: 21759496
Monografija preučuje diskurzivni vidik parenteze v dveh tipih javnega diskurza: v novinarskem in parlamentarnem diskurzu. Parenteza je definirana kot pojav diskurza, utemeljen s tridelno povezavo med sprožilcem parenteze, parentezo in kontekstom. Glede na motivacijski kriterij (tj. sprožilec parenteze kot znotraj- ali zunajbesedilna prvina) sta prepoznana dva tipa parenteze: notranja parenteza ali endoparenteza in zunanja parenteza ali eksoparenteza. Parenteza ohranja referenčno/tematsko kontinuiteto v diskurzivni zgradbi. Na mikrodiskurzivnem nivoju je parenteza povezana z mikrotemo diskurza: anafora v parentezi je priklic mikrodiskurzivnega (lokalnega) referenta; na makrodiskurzivnem nivoju je povezana z makrotemo diskurza: anafora v parentezi je priklic makrodiskurzivnega (globalnega) referenta. Povezanost parenteze na mikro-/makronivoju diskurzivne zgradbe podpira spoznanje, da se parenteza uresničuje na nivoju diskurza: na mikronivoju, tj. na nivoju diskurzivne enote, ali na makronivoju, tj. na nivoju diskurza kot celote.
COBISS.SI-ID: 67473665