Na Univerzi v Mariboru smo v okviru P6-0156 Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine pripravili mednarodni znanstveni simpozij z naslovom 500 let reformacije, ki je potekal 9. in 10. 11. 2017 na Rektoratu Univerze v Mariboru. 54 referentov je pripravilo 15 minutni nastop (recenzirani prispevki bodo objavljeni po simpoziju v samostojni monografiji). Gre za razprave s področja jezikovne diahronije ali sinhronije, literarne zgodovine, teologije, zgodovine in družbenih ved, so izvirno predstavile reformacijsko gibanje in analizirale pred- ter poreformacijsko dogajanje v Evropi, in sicer katoliški, protestantski in pravoslavni pogled na burno obdobje evropske zgodovine pred petsto leti. Delovni jeziki konference so bili vsi slovanski jeziki, nemščina in angleščina (konferenc bo potekala v sekcijah).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 11818313Razvijanje družinske pismenosti V objemu besed: priročnik za starše je nastal v okviru istoimenskega raziskovalno-razvojnega projekta, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo RS (od oktobra 2016 do novembra 2017). Gre za projekt na področju spodbujanja družinskega branja oz. družinske pismenosti, ki je del bralne pismenosti (ta pa je nujni pogoj za delovanje človeka v družbi) in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Najprej je bila izdana monografija V objemu besed, na podlagi katere smo pripravili strokovni priročnik za starše. V priročniku na poljuden način prispevamo k dvigu ozaveščenosti o pomenu branja kot vseživljenjskega procesa, saj povezujemo posamezno kurikularno dejavnost s porajajočo se pismenostjo. Družinsko pismenost opredeljujemo kot skupek različnih dejavnosti znotraj družine, ki so povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo. Ob dejavnikih spodbujanja bralne pismenosti (IFLA, 2006: obkroženost z bralnim gradivom, branje otroku in odrasli kot bralni zgled) so v priročniku predstavljene različne spodbude za pozitiven odnos do bralne kulture in navad, povezanih s pismenostjo. Zbornik dobrih praks z naslovom Kako razvijati družinsko pismenost v predšolskem obdobju je nastal v okviru projekta. V zborniku predstavljamo dobre prakse, ki so se izvajale v vrtcih, vključenih v projekt, ter tudi nekaj primerov iz drugih vrtcev. Znanstvena monografija Bralna pismenost v predšolski vzgoji in izobraževanju je nastala ob koncu raziskovalno-razvojnega projekta. Monografija je plod predhodnih raziskav in prilagoditev, ki so nastale v raziskovalnem delu projekta in predstavlja nekatere rešitve ter izboljšave na področju družinskega branja. Hkrati predstavlja sodelovalen interdisciplinaren odnos različnih znanstvenih ved in vključuje posebno skrb za ranljive skupine prebivalstva. Bralna pismenost se prenaša medgeneracijsko in je nabor kompetenc, ki se razvija vse življenje, zavedanje o tem je temeljni pogoj družbenega razvoja.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 92934657Gostujoča profesorica na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju v letnem semestru 2017. Predavanja o slovenskih literarnih pokrajinah, medkulturnih stikih, kolektivnih simbolih in podobah tujega v slovenski književnosti.
B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi
COBISS.SI-ID: 23162120Prispevek predstavlja možnost portala Fran, da uporabniki predlagajo slovenske ustreznice za prevzete lekseme. Rezultati raziskave so podprti s teorijo kognitivnega jezikoslovja. Študija kaže, katera merila so za govorce sprejemljiva, ko se odločajo za nove oblike besed. Rezultati kažejo, da anketiranci lažje sprejemajo nove besedne oblike, če so fonološko, morfološko in semantično pregledne. Anketiranci sprejemajo izraze, ki se oblikujejo v skladu z uveljavljenimi besedotvornimi pravili. Gre za analogijo, in sicer večje število analognih struktur spodbuja besedotvorne vzorce, ki temeljijo na uveljavljeni jezikovni shemi. Anketiranci večinoma niso naklonjeni novim oblikam, ki so morfološko in semantično manj pregledne ali pa so predolge. Pomemben dejavnik za sprejetje je tudi fonološka oblika besede (izgovorljivost, melodičnost). Fonološka bližina nove oblike je za druge izraze negativen dejavnik, saj lahko zvočna podobnost z drugimi besedami oddaljuje novo obliko od pravega pomena.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 23084552