Čuječnost je v zadnjih dveh desetletjih zagotovo koncept, ki se najhitreje širi in je najbolj odmeven v psihoterapiji. Je vplivnejši od kateregakoli drugega posameznega koncepta ali pristopa v sodobni psihoterapiji. Vendar so ob tem hitrem, skoraj fanatičnem širjenju, ki očitno nadomešča določena pomanjkanja v sodobnih evropskih ali ameriških družbah, prisotne številne dileme, odprta vprašanja in razhajanja. Prav tako smo na Zahodu priča pomanjkanju refleksije, procesu brezmejne idealizacije in iskanju panaceje. Vse to poteka z določeno stopnjo kolonialistične naravnanosti, ki samozaverovano jemlje ideje, koncepte in tehnike, brez poglobljenega študija primarnih virov in z vsemi negativnimi stranskimi učinki, kot so dobičkarstvo, samo-promocija, neetično ravnanje, prazne obljube o takojšnjem uspehu ipd. V pričujočem besedilu so predstavljeni razvoj zanimanja za čuječnost v psihoterapiji, izsledki raziskav in dileme v raziskovanju ter koncepti in mehanizmi pri aplikaciji čuječnosti v psihoterapiji. Njegov glavni namen je prispevati h kritičnemu premisleku o proučevanju in aplikaciji čuječnosti v psihoterapiji.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 32800217Družbeno breme shizofrenije je veliko predvsem zato, ker bolezen povzroči izrazite in obenem slabo razumljene težave v socialnem funkcioniranju bolnikov, ki zajemajo različne vidike vsakdanjega življenja - upad vsakdanjih aktivnosti, umik iz socialnih stikov, brezposelnost, posledice stigmatizacije. V empiričnih raziskavah se sociano dis- funkcijo običajno de nira glede na teoretična izhodišča kognitivizma, kot mero socialne učinkovitosti, ki se jo lahko preučuje v laboratorijskih pogojih ali v vsakdanjih okoljih. Za socialno disfunkcijo pri shizofreniji se tako predvideva, da nastane kot posledica kognitivnih motenj, ki so povezane z motnjami v delovanju možganov. Shizofrenijo se z medicinskega vidika sedaj razume kot nevrorazvojno motnjo, kjer patološki proces povzroči motnje v povezanosti pomembnih možganskih omrežij. Kljub temu pa različne mere nevrokognitivnih dejavnikov kažejo, da je s takim pristopom težko razložiti večji delež variabilnosti v socialnem funkcioniranju bolnikov. Drugi možni razlagalni mod- eli motenj v socialnem funkcioniranju vključujejo naprimer strukturni funkcionalizem, simbolični interakcionizem in klinično fenomenologijo. Fenomenološke razlage so za- nimive že zaradi svojih navezav na klasično psihopatološko tradicijo, v kateri je bil za shizofrenijo značilen določen “Gestalt”, ki so ga opisovali kot izrazito in trajno spre- membo v posameznikovem doživljanju sebe in njegovi uglašenosti z okolico, s pomem- bnim poudarkom na subjektivnem doživljanju drugih ljudi. V opisani raziskavi skušamo empirično osvetliti omenjeno dilemo o vzrokih motenj v socialnem funkcioniranju pri bolnikih s shizofrenijo in pokazati, kako je možno običajne nevroznanstvene pristope k razlaganju kompleksnih fenomenov, povezanih z delovanjem možganov, nadgraditi z vključevanjem drugih teoretskih pristopov, ki pa morajo biti operacionalizirani do te mere, da lahko vse zbrane podatke smiselno vključimo v skupno statistično analizo.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 3395244