V članku so predstavljene temeljne ugotovitve, ki omogočajo določanje debelin adsorbiranih plasti vode na zunanjih površinah glinenih mineralov v odvisnosti od skupne količine vode v zemljinah. Debeline vodnih filmov so bile najprej določene posredno iz preiskav nedrenirane strižne trdnosti vzorcev glinenih mineralov. Primerjava med temi debelinami in celotnimi količinami vode v vzorcih je pokazala, da je to razmerje natančno opredeljeno in se lahko izrazi z nelinearno funkcijo, pri kateri je vrsta zemljine določena z dvema parametroma, odvisnima od velikosti in količine glinenih mineralov. Preizkus pravilnosti in uporabnostii dobljenega izraza je bil izveden na dveh vzorcih gline. Debeline vodnih filmov, izračunane ob uporabi predlagane enačbe za različne vsebnosti vode, so bile primerjane z debelinami, določenimi iz adsorpcijskega potenciala zemljin. Rezultati preiskav so pokazali dobro ujemanje. Možnost uporabe predlaganega izraza je prikazana za primer ocene poteka retencijske krivulje v območju med vsebnostjo vode pri vstopu zraka in rezidualne vlažnosti.
COBISS.SI-ID: 19417110
Večina porušitev pobočij je povzročenih s prekomernimi padavinami in posledično povečanim pornim vodnim tlakom v pobočju. V članku so predstavljeni rezultati računalniške kode, ki s koeficienti kvantificira zemeljski pritisk. Koda temelji na analizi limitnega ravnovesja in se uporablja za notranjo zasnovo z geosintetiki ojačane zemljinske konstrukcije in za določitev kritičnega porušnega mehanizma. Kritični porušni mehanizem je največja vrednost sile zunanjega ravnovesja. V ta namen je bil uporabljen pristop nelinearnega programiranja (NLP); razvit je bil NLP model optimizacije, TMAX. Model je bil uporabljen za porušne mehanizme, ob predpostavki, da so porušne ploskve bilinearne oblike. Analiziran je vpliv pornega vodnega tlaka na potencialne porušne ploskve. Model je bil razvit v skladu z osnovnimi principi geomehanike. Sistem je najprimernejši za konstrukcije z različno geometrijo, različne vrednosti prostorninske teže zalednega materiala, različne tipe strižnega odpora tal in različne porne vodne tlake. Numerični primer je bil uporabljen za dokazovanje učinka pornega vodnega tlaka na zahtevano trdnost armature in učinkovitosti uvedenega pristopa optimizacije.
COBISS.SI-ID: 19256342
Premogovnik Velenje (PV) deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih od 20 m pa tudi do 168 m, je bilo doslej odkopanega več kot 220 milijonov ton lignita. Debelina plasti in njene relativno majhne bočne dimenzije so prednost glede na koncentracijo velikih rezerv, vendar pa povzročajo težave pri učinkovitosti izkopa lignita, saj je večina rudarskih del znotraj same lignitne plasti. Kot postopek za pridobivanje premoga iz debelih slojev se je zato uveljavila specifična in visoko produktivna Velenjska odkopna metoda (VOM). V PV je posledica VOM z določeno geometrijo odkopavanja, globine odkopavanja, sprememb napetostnega stanja ter lastnosti kamnin tudi inducirana potresna aktivnost. Inducirani seizmični dogodki v PV so tako lahko povzročeni z zaruševanjem krovnine, razstreljevanjem ali hribinskimi udari. Hribinski udari s spremljajočimi zvočnimi efekti in seizmičnim valovanjem, poleg težav pri odkopavanju, povzročajo tudi strah in nezadovoljstvo okoliških prebivalcev. Faktorji, ki vplivajo na pojavljanje hribinskih udarov so geološka zgradba, globina in debelina sloja premoga, geomehanske lastnosti hribin ter napetostno deformacijske spremembe povzročene s postopki pridobivanja premoga. V diplomskem delu sem na podlagi literature ločila dva tipa hribinskih udarov. Prvi tip je odvisen predvsem od eksploatacijskih pogojev in »agresivnosti« rudarjenja ter s tem povzročenih induciranih napetosti in prerazporeditve napetostih v okolici izkopa. Drugi tip pa je odvisen od interakcije induciranega napetostnega območja rudnika, tektonskega napetostnega območja in možnosti preloma. Hribinskih udarov se kljub najsodobnejši tehnologiji in upoštevanju varnostnih ukrepov še ne da vnaprej predvideti. Ker želimo ugotoviti vsaj približno kje lahko hribinske udare pričakujemo, sem v diplomski nalogi zbrala potrebne podatke o terenu in na podlagi le-teh naredila vizualizacijo situacije. Zbrani so podatki o posegih v premogovni sloj in o premogovem sloju, nastalih površinskih jezerih, o krovnini, talnini ter o lokacijah hribinskih udarov. Za grafični prikaz slojev sem izvedla vrednotenje statističnih parametrov interpolacijskih metod, ki jih ima na razpolago Surfer12. Na podlagi statističnega preverjanja sem za prikaz slojev izbrala Kriging interpolacijsko metodo. Glede na debelino premogovega sloja in globine vzorcev odvzetih iz vrtin sem v prikazu ločila pet plasti premogovega sloja. Slojem debeline sem na podlagi analiz vzorcev določila vsebnost pepela in kurilno vrednost. Za 3D grafični prikaz situacije hribinskih udarov v PV sem uporabila programske pakete Surfer12 in Voxler3.
COBISS.SI-ID: 1616735
Od začetka rudarjenja na območju Premogovnika Velenje, predstavlja kompleksna geološko hidrogeološka zgradba, zlasti s stališča podzemne vode, neprestano nevarnost rudniškim prostorom. Posebno zanimivost, po mnenju avtorjev, predstavljajo vodonosniki v peskih, ki se nahajajo nad premoškim slojem, in s svojimi hidravličnimi tlaki vplivajo na varnost rudarskih del ter so hkrati direktno pod vplivom odvodnjevanja. V želji po kontroli procesov odvodnjevanja in njihovemu napovedovanju, je bilo izvedeno 3D modeliranje toka s pomočjo končnih diferenc (FDM). Ves čas pa smo se zavedali slabosti FDM, ki izhajajo iz velike odvisnosti predikcij hidravličnega znižanja od velikosti celic. Zaradi deformacij terena in rudarskih aktivnosti bo v letu 2017 veliko število odvodnjevalnih objektov prenehalo z delovanjem. Kot nadomestilo se predvideva vgradnja vtisnih filtrov na območjih odkopa. Zaradi izboljšanja predikcij in optimizacije odvodnjevanja na majhnem območju rudarskih aktivnosti smo v članku prikazali modeliranje z metodo končnih elementov (FEM), ki je primernejša od metode FDM.
COBISS.SI-ID: 1622367
Meritve pri usmerjenom vrtanju so prisotne od začetka v gospodarstvu za nafto in gas. Orodja se cel čas spreminjajo kar se ne more povedati za metode izračunavanja. V članku so primerjane najpogostejše metode za izračun usmerjenega vrtanja. Metodi so primerjani glede na relativne razlike, za vsako stojišče, vsako drugo, vsako tretje in vsako peto. Rezultati so predstavljeni tudi grafično v celotni dolžini vrtine. Tangencijalni metodf je neustrezan v kakršni koli rabi. Metode srednjega kota ali balansirane tangente so ustrezne za izračune in-situ. Helikoidni metod se pripooroča za izračune pri detajlni analizi.
COBISS.SI-ID: 1273950