Več kot 11 milijonov stanovanj leži praznih po vsej Evropi. Več kot 2 milijona domov je praznih v Franciji in Italiji, 1,8 milijona v Nemčiji in več kot 700.000 v Veliki Britaniji. Ti podatki kažejo, da velik delež stanovanjskega fonda v Evropi ni v uporabi. Problem je nastal, ker prostorska politika ni razvila ustreznih orodij za usklajevanje dolgoročne ponudbe in povpraševanja po stanovanjih. Članek opisuje, zakaj se je ta problem pojavil in daje odgovor na vprašanje, kakšne vrste spodbud bi morala prostorska politika sprejeti za upravljanje stanovanjskega fonda, financiranje in obdavčevanje, da bi dosegli boljšo izkoriščenost grajenega okolja. Vrednost stavbnega fonda predstavlja velik del zalog v vsaki družbi. Vendar upravljalci stanovanjskega fonda ne razvijajo metod za napovedovanje potreb po dinamiki rabe ustreznih bivališč za starejše kohorte, ki imajo različne stanovanjske potrebe glede na dostopnost in varnost bivali, pa tudi glede na želje in kupno moč. Cilj je razvoj teh orodij. Razvili smo model fleksibilne obratne hipoteke v kombinaciji z grafi modela večstopenskih pojemanj za boljše napovedovanje ponudbe in povpraševanja po stanovanjih za starejše občane, ter pokazati, kako davčne politike vplivajo na trg nepremičnin. V članku smo opozorili, kako se obdavčitev transakcij z nepremičninami zajeda v vrednost stanovanja starejših lastnikov, ko se morajo ti večkrat seliti v zanje bolj prilagojena bivališča zaradi zmanjšane funkcionalne zmogljivosti. Zato sklepamo, da obdavčitev transakcij ni starostnikom prijazen instrument in ga je treba nadomestiti z davki na nepremičnine, ki se izplačujejo letno. V numeričnem primeru je boljša davčna politika predlagan tudi za Španijo.
COBISS.SI-ID: 38685445
Raziskovalno vprašanje: V članku odgovarjamo na vprašanje, kakšno stanovanj si starejši oskrbovanci dolgotrajne oskrbe na domu v Sloveniji želijo potem, ko bodo njihove funkcionalne zmožnosti znatno zmanjšane tako, da bo popolna oskrba na obstoječem domu otežkočena. Namen: Anketirani so bili oskrbovani v obstoječem domu, kjer so živeli več let, skupaj s svojo družino ali sami, v velikem stanovanju oziroma hiši. Zavedali so se, da bi bilo težko, da še naprej ostanejo tam, ko jim funkcionalne zmožnosti upadajo še naprej. Povprašali smo jih, kam bi se radi preselili in kakšno stanovanje si želijo, kaj bi moralo tako stanovanje vključevati, da bi zadovoljevalo njihove potrebe in pričakovanja. Metoda: Po pregledu evropske in ameriške strokovne literature na to temo in še predvsem ob izvajanju skupnega projekta z Univerzo Južne Floride, smo ugotovili, da bi se lahko tudi v Sloveniji gradnja stanovanj za upokojence razvijala v različnih urbanih strukturah in da obstaja velika vrzel med potrebami in ponudbo stanovanj prilagojenih starejšim v Sloveniji. To dodatno vpliva na togost slovenskega nepremičninskega trga in zmanjšanje zemljiško rento, ki jo lokalne skupnosti najemajo preko nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in pri prenosih lastništva, če to primerjamo z rezultati v ZDA in z Zahodnoevropsko prakso. V raziskavo so bili vključeni starostniki, ki uporabljajo storitve dolgotrajne oskrbe. Ker smo želeli spoznati želeno strukturo grajenega okolja za starejše smo organizirali 3 skupine intervjujev starostnikov, ki prejemajo pomoč na domu v treh različnih slovenskih občinah in ocenili odstotek posameznih želenih vrst stanovanj in oskrbe. Rezultati: Rezultati so pokazali, da več kot polovica slovenskih upokojencev, ki so že vključeni v dolgotrajno oskrbo, pogreša možnost, da se preselijo v vasi ali stanovanjske skupnosti za starostnike, kjer bi lahko bolje varovali svoje dostojanstvo, zasebnost in neodvisnost kot v institucionalnem varstvu v domovih za ostarele. Pomen za organizacije in družbo: Te ugotovitve so lahko pomembna pobuda za lokalne uprave, da (a) prično graditi stanovanj prilagojena potrebam starejših s padajočimi funkcionalnimi zmožnostmi sami ali (b), da ustvarijo pogoje za to, da bi pritegnili zasebne naložbe v primerna in cenovno dostopna stanovanja za upokojence. Novost: Tovrstni raziskovalni rezultati v Sloveniji še niso bili na voljo, čeprav nam lahko take raziskave dajejo boljši vpogled v to, kaj je najpomembnejše za slovenske upokojence s padajočimi funkcionalnimi kapacitetami glede stanovanjske oskrbe potem, ko onemorejo. Predlog za nadaljnje raziskovanje: Raziskava je potekala izven glavnih mest Slovenije na nivoju NUTS 2, se pravi izven Ljubljane in Maribora, kjer bi lahko dobili drugačne rezultate. Zato bi bilo smiselno tovrstno raziskavo posebej izvajati vsaj na področju Ljubljane.
COBISS.SI-ID: 2048309762
Skladno z operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je Slovenija kot ključno področje razvoja opredelila Spodbujanje razpoložljivosti cenovno dostopnih, trajnostnih in visoko kakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi ter socialnimi storitvami splošnega pomena za osebe, starejše od 64 let. Med te storitve sodi tudi dolgotrajna oskrba. Ključno vprašanje, za katerega še ne obstaja rešitev, je kako razviti kvantitativni model za merjenje kakovosti socialno varstvenih storitev za starostnike in kako načrtovati bivališča za potrebe starostnikov, ki so odvisni od pomoči drugih, tako da bo družba zadostila povpraševanju po le-teh. Kot je navedeno v operativnem programu, Slovenija še nima celovito urejenega sistema dolgotrajne oskrbe. Storitve in pravice iz dolgotrajne oskrbe omogočajo različni obstoječi sistemi, sistem zdravstvenega zavarovanja, sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja, kakor tudi sistem socialnih pomoči. Iz demografskih struktur in projekcij, ki jih je razvila in predstavila Evropska komisija v Poročilu o staranju 2015, obstaja potreba po reformi, ki bo omogočila uveljavitev enotnega sistema visoko kakovostnih skupnostnih storitev. Slovenija pripravlja zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe, ki bo morala vsebovati tudi določbe glede bivalnih prostorov, kjer se bo oskrba izvajala. To zahteva razvoj modela za izdelavo projekcij potreb in upravičenj do integriranih zdravstvenih in socialnih storitev dolgotrajne oskrbe, nadzor nad prejemniki storitev, in dodatka za pomoč in postrežbo ter koordiniranje razvoja integriranih skupnostnih storitev skladno z zahtevami operativnega programa za izvajanje kohezijske politike 2014-2020 (Evropska komisija, 2014). V članku bomo predstavili razvoj modela za merjenje kakovosti sistema dolgotrajne oskrbe za katerega celo dokumenti OECD trdijo da še ne obstaja. Pokazali bomo kakšno dinamiko zagotavljanja izgradnje bivališč za starostnike zahteva optimalna politika dolgotrajne oskrbe. Predstavili bomo objektivni merilni instrument, ki temelji na aktuarsko matematičnih metodah. Tako je cilj članka, da predstavi razvoj aktuarskega modela za določanje kakovosti oskrbe v različnih tipih bivališč, kjer se izvaja dolgotrajna oskrba. Za namen napovedovanja potreb po tipih bivališč za starostnike z zmanjšanimi funkcionalnimi zmožnostmi članek podaja tudi predlog modela zbiranja in obdelave podatkov v sistemu statističnih raziskav pomembnih za vso državo.
COBISS.SI-ID: 38819077