Prispevek problematizira konvergence in divergence med italijanskim fašizmom in katolicizmom v Italiji v obdobju med svetovnima vojnama na treh ravneh: vladni, državni in regionalni (na specifičnem primeru na novo anektiranega multietničnega obmejnega območja Julijske krajine). Pomembne konvergence so tudi antagonizem do ne-katoliških verskih skupnosti in zlasti do Judov. Slednji so v velikem številu v tržaško-koprski škofiji prestopili v katolicizem. Obravnavani so različni diskurzi moči na političnem in religioznem polju, ki se v družbi odražajo v sekularnem in verskem kontekstu na ravni vsakdanjih odnosov in med institucijami.
COBISS.SI-ID: 1539048388