V obsežnem samostojnem intervjuju v sobotni prilogi Dnevnika Objektiv je raziskovalka pojasnjevala, kako hitro razvijajoče se nove tehnologije prinašajo družbi napredek, hkrati pa jo zavezujejo, da se o posledicah nenehno preizprašuje. V intervjuju so podani aktualni razmisleki o mZdravju ali »mobilnem zdravju«, ki je vezano na v zadnjem času vse bolj razširjeno uporabo prenosnih naprav in mobilnih aplikacij na področju zdravja in zdravega življenja. V porastu so namreč predvsem tehnologije, s katerimi merimo število prehojenih korakov, srčnih udarcev na minuto, pretečenih ali prekolesarjenih kilometrov, ne/prespanih ur, porabljenih in zaužitih kalorij in podobno. Govorimo o intenzivnem samokvantificiranju ali merjenju, analiziranju in spoznavanju samega sebe prek podatkov, pridobljenih z različnih nosljivih naprav. Aplikacije uporabnike in uporabnice nagovarjajo in zavezujejo k zdravemu načinu življenja. Raziskovalka pojasni, kako se za na videz koristnimi idejami skrivajo tudi številne pasti (kot so zastonjsko delo za koorporacije, zavajajoči podatki, kultura narcizma, prenašanje krivde na posameznika, komercialni interesi, intenzivirana medikalizacija in podobno; več na: https://www.dnevnik.si/1042750360/zdravje/arhiv/jana-simenc-za-vsako-zdravstveno-tezavo-raste-aplikacija-).
F.35 Drugo
COBISS.SI-ID: 40228141Namen predavanja je bil prispevati k boljšem razumevanju družbeno-kulturne dinamike, ki se ustvarja z vstopanjem inovacij in digitalnosti v zdravstvo. Raziskovalka je strokovni javnosti, pretežno iz industrije in start-up skupnosti, predstavila izbrane izsledke terenske etnografske raziskave o ne/vzpostavljanju kulture digitalnega zdravja v Sloveniji, predvsem pogled zdravniške stroke na spremembe. Poudarila je, da prav antropološki pristop omogoča vpogled v manj vidna, manj klišejska, intimnejša in relacijska dogajanja našega časa. Argumentirano je pod vprašaj postavila nekatera izhodiščna gonila v industriji, kot so optimizacija, datafikacija ter ustvarjanje inovacij v zdravstvu. Dogodek je pomemben zaradi zbliževanja raziskovalnih izsledkov, industrije in strateških odločevalcev.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 42528813Algoritmi niso objektivni niti nevtralni mehanizmi (glej Ziewitz 2016; Boellstorff, Maurer 2015). Chun (2011) pojasnjuje logiko programiranja prihodnosti v kontekstu novih medijev. Podobno, sodobno medicino in prostodostopne aplikacije, ki omogočajo prakse samo-kvantirificiranja, vse bolj vodijo računalniški algoritmi, ki določajo prioritete, norme in uvajajo že izbrano logiko razmišljanja in delovanja. Algoritmi ustvarjajo vnaprej določene različice družbene realnosti. Glavni cilj predstavitve je bil utemeljiti, kako lahko razmišljamo o prihodnosti zdravja, medicine in zdravstva v trenutni dobi vsestranske družbene ideologije tehnološkega napredka in tehnoloških rešitev, kjer je programska oprema pridobila moč tudi v medicinskem in zdravstvenem kontekstu. Predstavljeni so bili empirični podatki (iz etnografske raziskave), predvsem glasovi zdravnikov, uporabnikov in IT razvijalcev.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 42586413Na mednarodni konferenci v sklopu raziskovalne mreže Navigating knowledge landscapes je raziskovalka predstavila njena ključna teoretska in metodološka izhodišča za raziskovanje družbene dinamike pri vzpostavljanju digitalnega zdravja v Sloveniji. Nato je predstavila preliminarne izsledke raziskave o sinhronizaciji eZdravja v medicinsko prakso. Poudarila je postajanje algoritmske normativnosti, nezadovoljstvo med zdravniško stroko nad eRešitvami ter rahljanje zdravniške avtoritete.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41828141Jana Šimenc je v sodelovanju z izr. prof. dr. Uršulo Lipovec Čebron v Glasniku Slovenskega etnološkega društva uredila tematski blok Meandri medicinske antropologiji. V uvodniku sta urednici jasno pojasnili razloge za urednikovanje ter pripravo tematskega bloka. Ti so bili predvsem povezovanje razpršenih in samoniklih raziskovalcev (medicinska antropologija pri nas ostaja brez močne raziskovalne kontinuitete in institucionalnega zaledja); uveljavljanje slovenske terminologije s področja ter prevpraševanje metodoloških vprašanj; zagotavljanje boljše vidnosti medicinskoantropoloških raziskav, ki s holističnim in komparativnim pristopom izvirno pojasnjujejo številna družbeno izjemno aktualna vprašanja sodobnega človeka, ki je vse bolj obremenjen z zdravjem in dobrim počutjem. Hkrati sta s pričujočim tematskim blokom ohranili kontinuiteto medinstitucionalnega povezovanja in zagotovili tudi nadaljnje teoretsko in metodološko razvijanje medicinske antropologije v Sloveniji.
C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor)
COBISS.SI-ID: 6725378