Raziskali smo dinamiko diferenciacije ksilema in lastnosti trahej pri bukvi (Fagus sylvatica L.), na podlagi pridobljenih podatkov pa ocenili plastičnost zgradbe ksilema pod različnimi okoljskimi pogoji. Med leti 2008 do 2010, smo opravili analize mikro-izvrtkov, ki smo jih med rastno sezono zbirali v tedenskih intervalih na dveh rastiščih: Menina planina (1200 m nadmorske višine (n.v.)) in Panška reka (400 m n.v.). Ovrednotili smo razlike med začetkom in koncem glavnih faz celične diferenciacije ter osnovne lastnosti trahej (npr. gostoto trahej, VD; povprečni premer trahej, MVD; povprečno površino traheje, MVA; in teoretično prevodno površino, TCA) v prvi in zadnji četrtini ksilemskih prirastkov in pri tem upoštevali tudi spremembe vremenskih pogojev (temperature in padavin). Čeprav so se začetek, trajanje in konec faz nastajanja ksilema razlikovali med rastiščema, so bili časovni intervali med zaporednimi fazami ksilemske diferenciacije podobni. Opazili smo signifikantne razlike v vrednostih MVD, MVA in TCA med prvo in zadnjo četrtino ksilemskih prirastkov, ne glede na leto in rastišče. Gostota trahej, na drugi strani, pa je odvisna predvsem od širine in se je značilno razlikovala med rastišči; bila je približno 30% višja na višje rastišču v drevesih bukve z 54% ožjo braniko. Ugotovili smo pozitivno korelacijo med začetkom post-kambialne rasti in gostoto trahej v prvi četrtini ksilemskega prirastka, medtem ko je bila korelacija med z zaključkom celične produkcije in VD v zadnji četrtini ksilemskih prirastkov negativna. To bi lahko pojasnili z razlikami v začetku kambijeve produkcije in razvojem listov med leti, kar vpliva na hormonsko regulacijo debelinske rasti dreves. Nismo opazili signifikantne povezave med variabilnostjo vremenskih pogojev med leti in lastnostmi trahej. Tako lahko sklepamo, da padavine ne omejujejo ksilemske rasti in celične diferenciacije v bukovih drevesih ne proučevanih rastiščih in rastiščih po Evropi s podobnimi vremenskimi pogoji.
COBISS.SI-ID: 4980390
Za boljše razumevanje prilagoditvenih strategij sezonske debelinske rasti pri alepskem (Pinus halepensis) in rdečem boru (Pinus sylvestris) specifičnim lokalnim pogojem, smo raziskali sezonski ritem kambijeve aktivnost in celične diferenciacije na celičnem in sub-celičnem nivoju. Za vsako drevesno vrsto smo izbrali dve različni rastišči, ki se razlikujeta po temperaturi in količini padavin; eno predstavlja tipično rastišče za posamezno vrsto, drugo pa mejno rastišče, kjer uspevata obe vrsti hkrati. Izbrali smo odrasla drevesa P. halepensis na mediteranskem (Španija) in sub-mediteranskem rastišču (Slovenija), in drevesa P. sylvestris iz sub-mediteranskega rastišča (Slovenija) in rastišča z zmerno klimo (Slovenija). Odvzem vzorcev je potekal v rednih intervalih med letom, pripravili pa smo jih za opazovanje s svetlobnim in transmisijskim elektronskim mikroskopom. Postavili smo hipotezo, da bo kambijev ritem v drevesih na sub-mediteranskem rastišču, kjer uspevata obe vrsti, enak kot na tipičnih rastiščih za izbrani vrsti. Kambij v P. halepensis na mediteranskem rastišču je bil aktiven med celim letom in ni bil nikdar v pravem mirovanju, medtem ko na sub-mediteranskem rastišču obdobje mirovanja nastopi v zimskih mesecih. Kambij v P. sylvestris je bil dormanten na obeh, mediteranskem in zmernem rastišču, s tem da je obdobje mirovanja na sub-mediteranskem rastišču bistveno krajše. Hipotezo smo torej potrdili le delno. Različni ritmi kambija in celične diferenciacije na rastišču kjer obe vrsti uspevata hkrati ter na tipičnih rastiščih potrjujejo visoko sposobnost prilagoditve kambijevega delovanja na lokalne okoljske razmere pri obeh vrstah, kar je ključno za dolgoročno uspevanje in preživetje.
COBISS.SI-ID: 4650150
Cilji: V mediteranskih drevesih je lahko ritem kambijeve produktivnosti različen, z enim ali več obdobji mirovanja oz. upočasnjene produkcije. Slednje lahko vodi v nastanek gostotnih variacij znotraj prirastne plasti (IADF). Analizirali smo nastanek ksilemske branike (med januarjem 2015 in januarjem 2016) v Pinus pinea L. in Arbutus unedo L., ki hkrati uspevata na rastišču na gori Vezuv (v južni Italiji), z namenom določiti čas kambijeve produktivnost in nastanka gostotnih variacij (IADF). Metode: Identifikacijo in klasifikacijo IADF so nam omogočale dendrokronološke metode in kvantitativna anatomija lesa. Ključni rezultati: Dokazali smo da je kambij v P. pinea produktiven med celim letom. Od januarja do marca 2015, so bile opazne post-kambialne celice, ki so bile po obliki in dimenzijah podobne prehodnim in ne ranim treheidam. Za začetek branike zato ni bil značilen oster prehod med kasnimi celicami pretekle branike in na novo nastalimi celicami (kakor je to značilno v zmernih klimatskih pogojih). Celice z značilnimi karakteristikami ranih traheid so pričele nastajati Aprila. Gostotne variacije tipa »L« so nastale jeseni, s celicam znotraj kasnega lesa, ki so bile po obliki podobne celicam ranega lesa. V A. unedo, smo opazili dva obdobja mirovanja kambija (eno v poletju in drugo pozimi), kar je prav tako vodilo v nastanek gostotne variacije tipa »L« v jesenskem obdobju. Poleg tega, smo v A. unedo znotraj letnega prirastka opazili več kot eno gostotno variacijo. Zaključki: Kljub različnim načinom in strategijam nastajanja lesa, je produkcija ranega in kasnega lesa ter gostotnih variacij v izbranih vrstah močno odvisna od klimatskih dejavnikov. Ključno je, da se takšni vzorci kambijeve produkcije upoštevajo pri vrednotenju dendro-ekoloških analiz, za natančnejšo interpretacijo klimatskih signalov zajetih v prirastnih plasteh mediteranskih dreves.
COBISS.SI-ID: 2876041
Študija prikazuje nastajanje lesa smreke (Picea abies (L.) Karst.) v rastni sezoni 2015 na rastišču Panška reka v bližini Ljubljane (pribl. 46°00'N, 14°40'E, 400 m n.v.). Raziskava je del večletnega projekta spremljanja nastajanja lesa več drevesnih vrst na različnih rastiščih. V okviru raziskave smo spremljali širino kambijeve cone ter nastajajoče branike lesa, kjer smo ločili celice v fazah postkambialne rasti (PC) in nastajanja sekundarne celične stene (SW) ter zrele (MT) celice. Rezultate smo primerjali z ugotovitvami študije, opravljene na smreki z istega rastišča v rastnih sezonah 2009%2011 ter s podatki, objavljenimi za več vrst iglavcev z različnih rastišč po Evropi. Primerjave smo uporabili za izdelavo regresijskih modelov z dvema neodvisnima spremenljivkama. Modeli so potrdili vpliv zemljepisne širine in nadmorske višine na kritične datume začetka in konca ter na trajanje nastajanja lesa. Modeli so omogočili rekonstrukcijo fenologije nastajanja lesa iglavcev po Evropi.
COBISS.SI-ID: 2846601