Kljub naraščajoči skrbi glede zdravja ljudi in onesnaževanja okolja na račun množične uporabe sintetičnih fungicidov, se le-ti še vedno prednostno uporabljajo za zaščito rastlin pred glivičnimi obolenji. Vendar se hkrati vedno več raziskav usmerja v iskanje možnih alternativ v obliki uporabe bioloških kontrolnih agensov. Čeprav obstajajo poročila o biokontrolni aktivnosti kvasovk, jih je v ta namen zelo malo komercializiranih. Ker pa kvasovke predstavljajo pomemben del mikroflore grozdja in tekmujejo z ostalimi mikroorganizmi, tudi patogenimi, za hranila in prostor, smo se v okviru naše raziskave odločili preučiti potencial avtohtone vinske kvasovke kot “zelene” alternative v boju proti fitopatogenom kot je Botrytis cinerea v vinogradništvu. S tem namenom smo testirali biokontrolno aktivnost različnih sevov/ vrst avtohtonih vinskih kvasovk, ki so bile izolirane iz vinogradniškega okolja v Sloveniji in čezmejni Italiji. Kvasovke smo testirali na prisotnost sideroforov, hidrolitičnih encimov (hitinaz, β-glukozidaz in β-glukanaz) in občutljivost na fungicide (baker, iprodion, ciprodinil + fludioksonil kombinacijo). Izvedli smo tudi teste inhibicije rasti fitopatogene glive ob prisotnosti antagonistične kvasovke. S testom dvojnih petrijevk smo preverili inhibicijo kalitve konidijev glive zaradi tvorbe protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS) s strani antagonistične kvasovke. Pri mnogih vinskih kvasovkah smo potrdili prisotnost hidrolitičnih encimov in sicer predvsem pri sevih vrste Hanseniaspora uvarum in Metschnikowia pulcherrima ter nekaterih sevih iz rodu Pichia. Z uporabo gojišča na osnovi naravnega razredčena grozdnega soka v testu dvojnih petrijevk smo ugotovili, da so bile kvasovke vrst Debaryomyces hansenii, Lachancea thermotolerans, P. kudriavzevii, Saccharomyces kudriavzevii, S. cerevisiae in Torulaspora delbrueckii sposobne inhibirati kalitev konidijev glive na račun tvorbe HOS. Nobena od testiranih kvasovk ni tvorila sideroforov. Ker so bile obravnavane kvasovke v splošnem odporne tudi na testirane koncentracije fungicidov, bi jih kot potencialne biofungicide lahko uporabljali v kombinaciji s kemičnimi fungicidi in preverjenimi trajnostno naravnanimi vinogradniškimi tehnikami in sicer pri strategijah zaščite rastlin z zmanjšanim vnosom fitofarmacevtskih sredstev.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4924155Na konferenci COST smo predstavili prve preliminarne rezultate, kjer smo testirali 26 sevov avtohtonih kvasovk, ki smo jih izbrali na osnovi fenotipske karakterizacije zbirke kvasovk CRV (Dashko, 2015). Izbor kvasovk smo testirali na sposobnost proizvajanja sideroforjev, učinkovitost inhibicije kaljivosti patogenovih konidijev zaradi proizvedenih antiglivnih hlapnih organskih spojin biokontrolne kvasovke ter hitinazno in laminarinazno aktivnost. Namen te prvotne študije je bil tudi postavitev in prilagoditev metod za izvedbo testiranja biokontrolnih kvasovk. Najobetavnejše rezultate smo tako pridobili v poskusih z dvema petrijevkama, v okviru katerih smo pripravili trdna gojišča za rast kvasovk z razredčenim grozdnim sokom, na katerem so bile D. hansenii, L. thermotolerans, P. kudriavzevii, S. kudriavzevii, S. cerevisiae in T. delbrueckii sposobne inhibirati kalitev konidijev glive, medtem ko splošno uporabljen YPD medij ni kazal nobenih antiglivnih lastnosti. Najverjetneje je to posledica sproščanja določenih hlapnih spojin iz grozdnega soka na račun prisotnosti encimov kvasovk. Na osnovi the preliminarnih rezultatov smo se nato odločili, da nadalje vključimo tudi testiranja kvasovk še na prisotnost glukozidazne aktivnosti, ki je lahko odgovorna za sproščanje hlapnih spojin, ki so v grozdnem soku v vezani, nehlapni obliki. Z DNS metodo nismo zaznali laminarinaznih in hitinaznih aktivnosti pri testiranih kvasovkah. Smo pa ob uporabi trdnega gojišča na osnovi hitina in pH indikatorja bromkrezol vijolično uspeli zaznati hitinazno aktivnost pri kvasovk.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4709371V študiji, kjer smo vključili 80 različnih sevov, ki pripadajo 25 različnim vrstam kvasovk, povezanih z grozdjem/ vinom, smo nabor kvasovk testirali na prisotnost sideroforov, na prisotnost različnih hidrolitičnih encimov kot so hitinaze, laminarinaze in β-glukozidaze, ter na občutljivost na fungicide kot je baker, iprodion in kombinacijo ciprodinil / fludioksonil. Izvedli smo tudi teste inhibicije rasti fitopatogene glive ob prisotnosti antagonistične kvasovke. S testom dvojnih petrijevk smo preverili inhibicijo kalitve konidijev glive zaradi tvorbe protiglivnih hlapnih organskih spojin (HOS) s strani antagonistične kvasovke. Na osnovi teh presevnih testov smo nato izbrali biokontrolno kvasovko P. guilliermondii ZIM 624 za poskus na tkivnih kulturah vinske trte (V. vinifera L. cv. Schioppettino in Sauvignon), kjer smo po 2 tednih inkubacije opazovali razvoj simptomov pri tkivnih kulturah, ki so bile tretirane z izbrano biokontrolno kvasovko P. guilliermondii ZIM 624 in okužene s fitopatogeno glivo B. cinerea F61; vzporedno so bila postavljena tudi kontrolna tretiranja. Pri tkivnih kulturah, ki so bile tretirane s kvasovko in okužene s fitopatogeno glivo, nismo opazili simptomov okužbe ali pa so bili ti manj izraziti v primerjavi s tretiranjem, kjer smo tkivno kulturo okužili s fitopatogeno glivo. Nadalje smo tekom sezone biokontrolno kvasovko P. guilliermondii ZIM624 aplicirali v vinogradniškem terenskem poskusu v koncentraciji 5 x 107 CFU/mL svežih celic. Prisotnost populacije apliciranih biokontrolnih kvasovk na grozdju smo spremljali do trgatve s štetjem na trdnem gojišču WL (Biolife) z dodanim kloramfenikolom. Biokontrolne kvasovke so bile prisotne na grozdju še v času trgatve. En dan po tretiranju grozdja je bilo biokontrolnih kvasovk v povprečju 2.9 log10 CFU/g, ob trgatvi pa 2.3 log10 CFU/g.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4950267Mikroklimatski pogoji v grmu vinske trte so lahko odločilni v smislu tveganja za mikrobne okužbe grozdja, lahko pa tudi bistveno vplivajo na biosintetsko obnašanje rastline. Odstranjevanje listov je vinogradniška praksa, ki lahko vpliva na mikroklimo v območju grozdov in posledično na izplen številnih pomembnih metabolitov vinske trte. Fenoli so sekundarni metaboliti vinske trte, za katere je znano, da imajo pomembno tehnološko vlogo v vinarstvu, hkrati pa tudi tudi pomembno vlogo pri naravni samozaščiti rastlin. Da bi ovrednotiti učinke manipulacije z mikroklimo (s pomočjo odstranjevanja listov v različnih fenoloških fazah razvoja grozdne jagode: pred cvetenjem, ob tvorbi jagod, verasion) na vsebnost velikega števila fenolov, vključno z nekaterimi do danes slabo raziskanimi, smo v vinogradu "Sivi pinot" (Vitis vinifera L.), v Potočah (Slovenja), zastavili terenski poskus po načelu naključne razporeditve blokov. Za analizo vzorcev grozdja vseh obravnav ob trgatvi smo uporabili moderen analitični pristop metaboličnega profiliranja z UPLC / QqQ-MS / MS. Opazovali pa smo tudi kompaktnost grozdov, še en kritični faktor, povezan z večjim tveganjem za mikrobne bolezni. Rezultati so pokazali, da je od 140 opazovanih, v naših vzorcih prisotnih 49 različnih predstavnikov fenolov. Med temi smo pri 16-tih zaznali signifikantne razlike v koncentracijah v odvisnosti od povzročenega mikroklimatskega scenarija. V primerjavi z netretirano kontrolo, je odstranjevanje listov v fazi tvorbe jagode pomembno vplivalo na zmanjšanje vsebnosti p-hidroxibenzojske kisline, florizina, apigenin-7-glukozida, katehina, galokatehina in procianidina B1, medtem, ko je razlistanje pred cvetenjem povzročilo večje vsebnosti vanilinske kisline, katehina in flavonolov izoramnetin-3-glukosida ter kvercetin-3,4-rutinozida. V primeru razlistanja pred cvetenjem smo pridobili dodatne obetavne rezultate v smislu manjše zbitosti grozdov. V primerjavi z osredotočanjem na samo nakaj opazovanih fenolov v preteklosti, nam lahko nove, napredne analitske tehnike odprejo veliko širše možnosti za zapolnitev vrzeli v znanju o odzivih vinske trte na načrtno povzročene abiotske strese.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4918523Mikroklimatski pogoji v grmu vinske trte, še posebej temperatura in relativna vlaga, so lahko ključnega pomena v smislu večje ali manjše izpostavljenosti grozdja različnim mikrobnim okužbam. V cilju, da bi raziskali učinkovitost ukrepa odstranjevanja listov v območju grozdja v primerjavi z učinkovitostjo uporabe fungicida pri zatiranju Botrytis cinerea, smo v vinogradu sorte 'Modri pinot' (Vitis vinifera L.) izvedli poskus z odstranjevanjem listov v različnih fenoloških fazah razvoja grozdne jagode in tako v vinogradu ustvarili različne mikroklimatske scenarije. Na podlagi opazovanj smo izračunali še možnosti za zmanjšanje porabe energije in stroškov. Rezultati so potrdili, da je zgodnje razlistanje, pred cvetenjem vinske trte, učinkovitejše v boju proti plesni kot pozno (veraison) razlistanje in podobno učinkovito kot enkratna uporaba fungicida. Dodatne obetavne rezultate smo v primeru ukrepa pred cvetenjem potrdili z opazno manjšo zbitostostjo grozdov, še enega izmed kritičnih faktorjev za okužbe. Povezano zmanjšanje količine pridelka pa lahko zmanjša potrebo po redčenju grozdja ter posledično zniža porabo energije ter stroške. Ta nova, zelo zgodnja tehnika lahko torej predstavlja dobro rešitev v smeri bolj trajnostnega in stroškovno učinkovitejšega gospodarjenja z vinogradom sorte 'Modri pinot' v geo-klimatskih pogojih Vipavske doline, podobno obetavni pa so tudi rezultati njenega nadaljenega preučevanja na sorti 'Sivi Pinot' (Vitis vinifera L.). Poleg sorte in geo-klimatskih pogojev, lahko tudi vinogradniške strategije v vinogradu in vinarjeve odločitve glede izbora vinifikacijskih postopkov odločilno vplivajo na končno kakovost in stil vina. Da bi bolje razumeli vplive tehnologij na kemijske in senzorične lastnosti vin, smo s pomočjo modernih analitskih pristopov metabolnega profiliranja preučevali različne tehnološke pristope na primeru nekaterih lokalno pomembnejših sort. Mlada vina smo tudi senzorično ovrednotili. Z rezultati smo pridobili pomembne podatke o tehnoloških vplivih na fenolne in aromatske profile opazovanih vin kot tudi na njihove senzorične lastnosti.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 4833019