Članek je nastal v sodelovanju s prestižno univerzo Mahatma Gandhi iz Indije. Nanodelce bakrovega oksida smo vgradili v polimerno matriko na bazi epoksi smol. S postopkom selektivnega plazemskega jedkanja (uporabili smo našo kisikovo plazmo z visoko stopnjo dissociiranosti molekul pri nizki kinetični temperaturi plina) smo postopno in previdno odstranili površinsko plast polimera, tako da so nanodelci bakrovega oksida štrleli iz vzorcev, obenem pa so bili dovolj čvrsto vezani, da jih pretok plina skozi plazemski reaktor ni sproti odstranjeval. Pri teh razmerah smo opazili izrazito intenzivno rekombinacijo nevtralnih atomov iz plinske plazme na površini nanodelcev bakrovega oksida. Na osnovi spremljanja odvisnosti morfologije vzorcev od vsebnosti nanodelcev bakrovega oksida smo postavili model interakcije atomarnega kisika s tovrstnimi materiali.
COBISS.SI-ID: 30437927
Heterogeno površinsko rekombinacijo in s tem povezano možnost dinamičnega spreminjanja gostote atomarnega kisika v reaktorjih, ki so primerni za obdelavo delikatnih materialov, smo raziskali precej podrobno, da bi dobili kvantitativne podatke o obnašanju gostote atomarnega kisika. Za meritve gostote smo uporabili naš inovativni senzor, kot rekombinator pa smo izbrali dobro oksidirano pločevino zelo čistega in dobro prevodnega bakra (OFHC – Oxygen Free High Conductivity). Izmerili smo gradiente koncentracije v širokem področju eksperimentalnih pogojev in poskusili poiskati korelacijo med pojavom kolena na krivulji poteka gostote atomarnega kisika in efektivno črpalno hitrostjo. Po naši izvirni hipotezi bi morala usmerjena hitrost plina vplivati na zamik kolena, na usmerjeno hitrost (angl. drift velocity) pa seveda vpliva prav efektivna črpalna hitrost (poleg drugih parametrov, ki pa smo jih poskusili držati karseda konstantne). Hipotezo smo potrdili, je pa res, da so rezultati precej pošumljeni, tako da iz eksperimentalnih podatkov ni moč brez zadržkov sklepati na hiperbolično odvisnost. Poleg tega smo pri majhnih črpalnih hitrostih opazili, da je (odvisno tudi od drugih parametrov) gostota atomov prenizka, da bi z enim samim senzorjem natančno pokrili celotno območje. Maksimalna gostota je bila namreč preko 10^22 m^−3.
COBISS.SI-ID: 30059303