Projekti / Programi
Javni izdatki in fiskalni multiplikatorji v razmerah različnih kombinacij ekonomske politike: kvartalni makroekonometrični pristop
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
fiskalna politika, multiplikatorji, ekonometrični model, simulacije, dinamična optimizacija, makroekonomija
Raziskovalci (14)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt je sestavljen iz dveh ločenih, vendar tesno povezanih ciljev: (1) konstruirati makroekonometrični model za Slovenijo in vanj vključiti podrobne postavke javnih izdatkov ter (2) izvesti simulacije in optimizacijo glede učinkov rasti javnih izdatkov in obdavčevanja.
V prvi fazi bo za Slovenijo konstruiran makroekonometrični model po pristopu Cowlesove komisije, ki sestoji iz velikega števila vedenjskih enačb in identitet. Tehnični napredek bo v modelu endogeniziran glede na javno porabo za raziskave in razvoj, izobraževanje ter zdravstvo. V drugi fazi bodo analizirani učinki rasti različnih kategorij javne porabe v Sloveniji. Poleg tega bo treba v luči trenutne potrebe po konsolidaciji javnih financ v Sloveniji analizirati, ali so znižanja izdatkov oziroma zvišanja davkov manj škodljiva za dolgoročno gospodarsko rast ali morda lahko celo v nekaterih primerih spodbudijo rast. Z uporabo optimizacijskega algoritma bo določena optimalna strategija konsolidacije javnega proračuna.
Glavne raziskovalne hipoteze so naslednje: (1) višina fiskalnih multiplikatorjev se razlikuje glede na kategorije izdatkov; (2) javne investicije v infrastrukturo in izdatki za človeški kapital imajo višje multiplikatorje od transferjev in državne potrošnje; (3) proračunski konsolidacijski ukrepi bi se morali osredotočiti na zmanjševanje transferjev in javne porabe ter povečanje davkov z majhnimi učinki na ponudbo dela, razpoložljivi dohodek in investicije; (4) optimalne davčne politike vključujejo kompromise med makroekonomsko stimulacijo in vzdržnostjo javnega dolga ter (5) oblikovanje prihodnjih proračunskih politik za Slovenijo (in podobne države) zahteva premike javnih izdatkov od transferjev v investicije v infrastrukturo in človeški kapital.
Uporabljene metodologije obsegajo simulacije in optimizacijo v srednje velikem makroekonometričnem modelu slovenskega gospodarstva. Da bi pridobili informacije o robustnosti sklepov, bo treba opraviti obsežno analizo občutljivosti. Poleg metodoloških novosti je glavni prispevek raziskovalnega projekta temeljita modelska analiza možnosti in optimalne izbire (na podlagi različnih kriterijalnih funkcij) fiskalne politike v majhnem odprtem gospodarstvu, ki je po razpadu socialističnega gospodarstva izvedlo prehod v tržno gospodarstvo in je del evroobmočja.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prispeva k trenutni akademski razpravi o velikosti proračunskih multiplikatorjev in o vplivu proračunskega varčevanja na makroekonomsko uspešnost (glej npr. Coenen idr. 2008; 2012; Cogan idr. 2010; kot tudi Taylor 2009 vs. Romer in Romer 2010). Glede na razpravo o nekeynesianskih učinkih proračunske politike (Giavazzi in Pagano 1990) smo tudi preverili ali ima zmanjšanje javnofinančnih odhodkov (zlasti transferjev in državnih izdatkov) ali povečanje davčnih stopenj (na primer zemljiških davkov) v kontekstu programov proračunske konsolidacije morda celo ekspanzivne učinke na kratki in/ali dolgi rok. Nekaj empiričnega dela je že pokazalo rezultate v smeri te možnosti (npr. Giavazzi idr. 2000; van Aarle in Garretsen 2003), vendar to ostaja v veliki meri nedorečeno. V splošnem so učinki proračunske politike manjši, ceteris paribus, v malih odprtih gospodarstvih kot v večjih gospodarstvih. Zato so še posebej v majhnih odprtih gospodarstvih mednarodno usklajeni proračunski ukrepi lahko bolj učinkoviti kot posamezne politike. Poleg tega bi visoka raven javnega dolga verjetno ogrozila pozitivne učinke proračunskih spodbud. Zato je jasna zavezanost k proračunski konsolidaciji potrebna po premagovanju krize (glej npr. Spilimbergo idr. 2008; IMF 2008). Proračunski multiplikatorji niso odvisni le od odprtosti gospodarstva, temveč se lahko spreminjajo tudi v odvisnosti od stanja poslovnega cikla. Auerbach in Gorodnichenko (2012) ugotavljata, da so multiplikatorji potrošnje ponavadi višji v recesijah kot v konjunkturah. Poleg tega lahko strogi ukrepi proračunske konsolidacije v času recesije prispevajo k poglobitvi recesije (Blanchard in Leigh 2013).
Pomen za razvoj Slovenije
Učinki različnih kategorij trošenja in različnih davkov na makroekonomske agregate niso pomembni zgolj z akademskega vidika, temveč so ključni tudi ali predvsem za oblikovanje dejanske fiskalne politike. Javni dolg se je namreč v Sloveniji močno povečal z nastopom globalne ekonomske in finančne krize, zato je konsolidacija proračuna visoko na trenutni politični agendi. Da bi promovirali potencial rasti, kar je izjemnega pomena za spodbujanje javnofinančnih prihodkov, mora biti konsolidacija proračuna izvedena na način, da čim manj duši gospodarsko rast. Simulacije in optimizacija, ki so bili izvedeni tekom projekta, torej ne prispevajo zgolj k znanstveni literaturi, ampak so tudi v pomoč fiskalni politiki v Sloveniji. Slovenijo lahko kot majhno odprto gospodarstvo in članico evroobmočja pojmujemo kot prototip več drugih podobnih držav. Zato so spoznanja, ki smo jih pridobili tekom tega projekta, uporabna in zanimiva tudi za druge evropske države. Zagotovitev znanstvenih osnov za odločevalce ekonomske politike pa lahko prispeva k bolj racionalnim in manj ideološko pogojenim ekonomskim in političnim odločitvam. Raziskovalni projekt tudi omogoča dostop do tujih znanj s področja ekonomskega modeliranja in hkrati prispeva k mednarodnemu naboru znanj. Znanstvena spoznanja bodo namreč zelo verjetno deležna zaznavnega odziva tako v domačih, kot tudi v mednarodnih znanstvenih krogih. S tem predstavlja raziskovalni projekt tudi promocijo slovenske znanosti in Slovenije kot države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
