Projekti / Programi
Simboli na živilih kot orodje potrošnikom za lajšanje izbire zdravju koristnih živil
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
simboli na živilih, označevanje živil, profiliranje živil, izbira živil, reformulacija živil, varovalno živilo, potrošniki, prehrana, javno zdravje
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
08405 |
dr. Marija Klopčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 2. |
22463 |
dr. Anita Kušar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 3. |
36048 |
dr. Živa Lavriša |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 4. |
36493 |
dr. Krista Miklavec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 5. |
06832 |
dr. Jurij Pohar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 6. |
24300 |
dr. Igor Pravst |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2015 - 2017 |
0 |
| 7. |
15495 |
dr. Vesna Žabkar |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 8. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
Organizacije (3)
Povzetek
Prehrana je pomemben zunanji dejavnik razvoja številnih nenalezljivih bolezni, hkrati pa lahko tudi zaščitni dejavnik z ugodnimi vplivi na zdravje. V povezavi s tem je pomembno potrošniško dojemanje in prepoznavanje zdravju bolj koristnih živil. Potrošnik ima pravico, da na podlagi verodostojnih podatkov oceni, ali je neko živilo zanj primerno, kakšna je njegova sestava in ali je res zdravju koristno. Na potrošniško izbiro živil vpliva (a) obseg informacij o izdelku, ki je potrošniku na voljo (npr. označba in predstavitev živila) ter (b) predhodne izkušnje, ki jih ima potrošnik z izdelkom. Poleg tega je potrebno upoštevati, da lahko potrošniki učinkovito uporabijo omejeno količino informacij. Še posebej kompleksna je izbira živila z ustreznejšo prehransko sestavo, saj vključuje dodatne dejavnike odločanja. Zaradi tega je potrebno iskati različne pristope za dolgoročno izboljšanje prehranske izbire potrošnikov ter s tem njihove prehranske navade. Ena od dobrih možnosti so poenostavljene označbe na živilih, ki omogočajo hitrejšo izbiro prehransko bolj ustreznega živila, npr. simboli na živilih. Raziskovanje in implementacija simbolov za pomoč pri poenostavitvi kompleksnih informacij je postalo pomemben del raziskav na področju živil in prehrane v povezavi s potrošnikovo izbiro živil in prehranskimi navadami.
Lajšanje izbora živil s prehransko ugodno sestavo in možnost vzpostavitve nacionalne sheme označevanja za lažjo prepoznavo in izbiro zdravju koristnih živil sta predvidena tudi v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Predmetni projekt naslavlja izzive, ki jih je potrebno razrešiti za uspešno vzpostavitev dodatnega prostovoljnega označevanja živil na nacionalnem nivoju, ki bo po eni strani potrošnikom omogočilo lažjo izbiro zdravju koristnih živil, po drugi strani pa spodbujalo proizvajalce živil k reformulaciji živil in posledično vplivalo na izboljšanje ponudbe zdravju koristih izbir. Projekt je razdeljen v štiri sklope oz. delovne pakete:
V prvem delovnem paketu (DP1) bomo obravnavali simbole na živilih kot orodje za označevanje živil z ugodno prehransko sestavo. Ovrednotena bo prehranska sestava živil na tržišču, ki so že označena s prehranskimi oz. zdravstvenimi simboli, in primerjana s sestavo živil, ki s takšnimi simboli niso označena. To bo podalo informacijo ali obstoječ sistem podeljevanja simbolov prispeva k reformulaciji in podpira javno zdravje. Ugotovili bomo tudi, kako strogi so različni modeli profiliranja živil na vzorcu, reprezentativnem za slovensko tržišče predpakiranih živil. To bo omogočilo modeliranje in vrednotenje vpliva morebitne uvedbe nacionalne sheme prostovoljnega označevanja na tržišče živil.
V drugem delovnem paketu (DP2) bo obravnavan vpliv simbolov na živilih na potrošnikovo izbiro živil. Razumevanje neverbalnih simbolov zahteva minimalen kognitiven napor, saj lahko tovrstne označbe prikažejo kompleksne prehranske informacije v preprostejši in razumljivejši obliki. V zadnjih nekaj letih se je pojavilo kar nekaj novih simbolov, ki se uporabljajo na označbah živil. V večini primerov gre za preproste simbole, ki označujejo živilo s prehransko ugodnejšo sestavo. Različica slednjega je prisotna tudi v Sloveniji v obliki simbola varovalnega živila (SVŽ). Raziskali bomo prepoznavanje in razumevanje pomena znaka med slovenskimi potrošniki in kakšne asociacije imajo v povezavi z uporabo SVŽ. Rezultati bodo pomembni za oblikovalce prehranske politike pri odločanju, v kolikšni meri je v Nacionalnem programu predvideno shemo prostovoljnega označevanja primerno navezovati na obstoječ simbol. Dodatno bomo raziskali tudi katerim simbolom in spremljajočim trditvam, s katerimi se označujejo živila z ugodno prehransko sestavo, dajejo potrošniki prednost pri svojih nakupnih odločitvah.
V tretjem delovnem paketu (DP3) bomo raziskovali tipologijo uporabnikov prehranskega profiliranja živil na strani podjetij. Opredelili bomo razumevanje koncepta profilira
Pomen za razvoj znanosti
Relevantnost predlaganega projekta glede na težišča, cilje in poudarke iz tega razpisa
Predlagani projekt v celoti naslavlja cilje razpisa v tematskem sklopu 1.1 (Podpora in oblikovanje ter izvajanje sektorskih in medsektorskih politik s področja krepitve zdravja) in temi 1.1.1 (Priprava orodja - ustrezno dodatno označevanje - za boljše razumevanje prehranskih informacij o živilih): (a) potrošnikom omogočiti lažjo izbiro zdravju koristnih živil, in (b) osveščanje potrošnikov s primernim označevanjem živil ter posredno vplivati na izboljšanje ponudbe zdravju koristih izbir. Ta cilja sta tudi skladna s cilji Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 (Ministrstvo za zdravje RS, 2015).
V okviru predlaganega projekta bo raziskan potencial obstoječe sheme SVŽ, testirani bodo različni modeli dodatnega označevanja, hkrati pa bodo raziskane tudi potrebe gospodarstva. Rezultati predlaganega projekta bodo neposredno uporabljivi kot podlaga za odločitve o oblikovanju politik in za prenos znanja v prakso.
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke
Projekt bo pomembno vplival na razvoj znanosti na področju prehrane in javnega zdravja. V okviru projekta bodo zbrani podatki o prehranski sestavi in označevanju živil (N1.1, N1.2), ki bodo pomembni vhodni podatki za nadaljnje raziskave na področju javnega zdravja. Z inovativnim pristopom vrednotenja asociacij potrošnikov (N2.1) bomo prispevali tudi k razvoju novih metodologij na področju potrošnikovega razumevanja simbolov na živilih. Raziskave v okviru projekta bodo usmerjene tudi v raziskovanje preferenc potrošnikov (N2.2) in segmentacijo nosilcev živilske dejavnosti (N3.2), kar bo pomembno pri vrednotenju potreb potrošnikov, ter pri razumevanju z označevanjem živil povezanih strateških odločitev v živilskih podjetjih. Vse to bo podpiralo razvoj novih orodij (ustreznega dodatnega označevanja), ki bodo potrošnikom olajšali razumevanje prehranskih informacij o živilih in izbor živil z ugodno prehransko sestavo.
Pomen za razvoj Slovenije
Potencialni vpliv, ki ga bodo imeli rezultati projekta na povečanje konkurenčnosti Slovenije, skladno z vsebino razpisa
Poleg velikega pomena za državo, bo imel projekt ugoden neposreden vpliv na nacionalno gospodarstvo, predvsem na živilsko-pridelovalno industrijo. Rezultati projekta bodo spodbujali nosilce živilske dejavnosti k reformulaciji in razvoju živil z izboljšano prehransko sestavo, kar bo bistveno izboljšalo njihovo konkurenčnost, tako na domačem kot mednarodnem tržišču. Domača živilska industrija je tudi bolj prilagodljiva z vidika razvoja označb živil na domačem tržišču, kar pomeni da bo enostavneje implementirala dodatno označevanje živil, kar lahko povzroči pomembno prednost pred velikimi mednarodnimi korporacijami, ki imajo manjšo možnost prilagajanja embalaže živil posameznim tržiščem. To bo dodatno okrepilo domače živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji, kar bo imelo širše ugodne vplive, vključno z večjim gospodarskim razvojem, socialno kohezivnostjo in trajnostnim razvojem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
