Projekti / Programi
Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
humanistika, humanost, interkulturnost, kultura, znanost, informacija, ideologija, družba, zgodovina, jezik, literatura, umetnost , filozofija, mediji, religioznost, politika, kulturna dediščina, antične študije, hermenevtika,
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Poglavitni namen programa »Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti« je opredelitev položaja humanistične vednosti v okviru razvojnih in raziskovalnih perspektiv v družbi znanja, upoštevajoč pri tem zgodovinski in aktualni pomen humanistike. Raziskave po posameznih humanističnih področjih se morajo v skladu s tem oblikovati po zgodovinskih in sodobnih vidikih in v prepletu dopolnjujočih se disciplinarnih ter metodoloških pristopov. Teh obravnav ni mogoče razvijati zunaj evropskega konteksta, v katerega je Slovenija zgodovinsko in družbeno-razvojno vpeta. Evropa kot »horizont zgodovinskosti« danes še kako potrebuje humanistični samorazmislek, saj njena politična in družbenega realnost izpričuje, da drugače ne more uveljavljati načela enotnosti v različnosti. Poseben izziv humanistike na Slovenskem, na katerega skuša podati odgovore program »Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti«« je prav razmislek svetovne dimenzije evropskega bivanja, izhajajoč pri tem iz zgodovinske in humanistične vmeščenosti vanj.
Na tej podlagi je potrebno tudi kritično spremljati družbeno dogajanje na lokalni in globalni ravni, njegovo medijsko prezentacijo, kakor tudi promovirati humanistično zavest v družbi, posebej kar zadeva izobraževanje, kulturo, znanost, založništvo in državne institucije. V tem kontekstu se bodo odvijale tudi dejavnosti programske skupine, ki so povezane z izdajami znanstvenih in strokovnih del s področja humanistike, prirejanjem simpozijev ter z razvijanjem elektronskega arhiva, ki naj bi služi promociji humanistične literature.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen predlaganega raziskovalnega programa se kaže predvsem v:
- neposrednem povezovanju raziskovanja na področju humanistike s kulturnimi, založniškimi, in pedagoškimi dejavnostmi;
- v uvajanju interdisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja na področju humanistike, ki doslej v Sloveniji in Evropi še ni primerno uveljavljalo;
- v vsebinskem povezovanju s humanističnimi v mednarodnem okviru, kar omogoča kvalitetni dvig in nove možnosti raziskovanja na področju humanistike;
- v obravnavi temeljnih vprašanj humanosti v zgodovinskih in modernih vidikih, kar naj bi tudi osnova povezovanja v mednarodnem okviru; še zlasti naj bi tu pomembna obravnava zgodovinskih in kulturnih identitet v današnjem času, upoštevajoč slovensko in evropsko humanistično izročilo in današnje globalizacijske procese;
- v uveljavljanju inovativnih metodoloških pristopov na področju posameznih humanističnih ved in v okviru interdisciplinarnih humanističnih raziskav;
- v pripravi kritičnih izdaj temeljnih humanističnih del. Priprava takih del je zelo zahtevna, saj zahteva sodelovanje celotnih humanističnih strok. Prav v tem okviru pa se kaže smotrnost uveljavljanja medinstitucionalnega raziskovanja na področju humanistike, ki se doslej na Slovenskem še ni uveljavilo v polni meri.
- v izdajanju visoko kvalitetnih izvirnih in prevodnih humanističnih del ter znanstvenih revij s področja humanistike.
Pomen za razvoj Slovenije
Nedvomno je danes odprto vprašanje, katero pozicijo naj zavzame Evropa v razmerju do globalne družbe; bo to pozicija največje gospodarske velesile ali morda tudi opozicija tisti »viziji« razvoja globalne družbe, ki hkrati prav nič vizionarsko pospešuje nerazvitost in propad. Tudi za Slovenijo velja vprašanje, ali naj svoj razvoj opira zgolj na pospeševanju gospodarstva ali pa naj merilo uspešnosti postavi celoviteje, tako da poleg gospodarstva zajame tudi vse druge relevantne družbene dejavnike. Odločitev v zvezi s tem ima nedvomno dolgoročne posledice za področje socialnosti, kulture, ekologije itn., v osnovi pa opredeljuje tudi nadaljnji razvoj slovenskega izobraževalnega in raziskovalnega sistema na vseh stopnjah.
Pri tem velja poudariti, da imamo v informacijsko-komunikacijsko upravljana »družbo znanja« opravit z drugačno paradigmo vednosti, ki pa se tako rekoč sproti konceptualizira, V tem lahko uvidimo ključno prizadevanje humanistike danes, ki se topogledno ne postavlja toliko ob bok naravoslovju, kolikor v vednostno razmerje do celotnega kompleksa informacijske proizvodnje znanja, na podlagi tega, kar nas zadeva in prizadeva kot »smisel«, ki zase potrebuje »artikulacijo«.
Če položaj humanistike pri nas primerjamo z njenim položajem v drugih evropskih državah, lahko ugotovimo precejšnje razlike, ki jih po eni strani pogojuje tradicija po drugi strani pa vrsta sistemskih dejavnikov urejanja šolskega, kulturnega, znanstvenega in gospodarskega sektorja. Ti večstransko vplivajo na položaj humanistike, ki povratno tudi sama pomembno deluje tam, kjer gre za iskanje družbenega ravnovesja med svobodo in pravičnostjo, ki nenazadnje »visi« na zmožnosti priznavanja človeškosti in znanja o humanosti. Primerjalno bi lahko ugotovili, da v Sloveniji bolj poudarjamo njeno substancialno razsežje, medtem ko namenjamo manj pozornosti temu, kar sistemsko vpliva na njen položaj, kakor tudi subjektivnemu družbenemu vplivanju humanistike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
