Projekti / Programi
Družboslovna metodologija, statistika in informatika
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
družboslovna statistika, metodologija, družboslovna informatika, analiza socialnih omrežij, velika omrežja, program Pajek, bločno modeliranje, matematični modeli v družboslovju, informacijsko komunikacijske tehnologije, spletne skupnosti, merjenje, integracija metod, informacijska družba
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina bo obravnavala raziskovalne teme, ki v mednarodni znanstveni skupnosti sodijo med najbolj aktualne in relevantne izzive na področjih družboslovne metodologije, statistike in informatike. Na teh področjih so člani programske skupine že v preteklosti dosegali najodličnejše znanstvene in družbeno-ekonomske rezultate. Raziskovalne aktivnosti programske skupine bodo potekale v petih tematskih okvirih:
1) Analiza socialnih omrežij, v okviru katere se bodo člani ukvarjali s proučevanjem merjenja socialnih omrežij, razvojem metod za analizo socialnih omrežij, razvojem programa Pajek ter z uporabo analize socialnih omrežij na različnih področjih.
2) Povezovanje kvantitativnih in kvalitativnih pristopov s proučevanjem kombinacij spletnega in klasičnega zbiranja kvantitativnih in kvalitativnih podatkov.
3) Merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe s poudarkom na metodoloških vprašanjih in proučevanju družbenih vidikov informacijske družbe. Metodološki vidiki zajemajo razvoj raziskovalnih načrtov, metod in merskih inštrumentov za proučevanje fenomenov informacijske družbe, s poudarkom na spletnih skupnostih (spletna socialna omrežja, družbeni mediji, spletni forumi). Proučevanje družbenih vidikov informacijske družbe se osredotoča na odnose moči v računalniško posredovanih kontekstih, upravljanje spletnih skupnosti in družbene učinke rab tehnologij za medosebno komuniciranje.
4) Razvoj matematičnih modelov v družboslovju, kjer se skupina ukvarja z razvojem modelov markovskih verig z netočnimi verjetnostmi v diskretnem času, z razširitvijo tovrstnih modelov na modeliranje procesov v zveznem času, ter njihovo aplikacijo le-teh v družboslovju.
5) Poseben poudarek daje programska skupina prenosu znanja družboslovne metodologije, statistike in informatike, saj njeni člani sodelujejo pri organizaciji in izvedbi velikega števila študijskih programov v Sloveniji, mednarodnih šol ter delavnic na mednarodnih konferencah. Poleg tega člani skupine s svojim znanjem in izkušnjami nudijo metodološko, statistično in informacijsko podporo raziskovanju kolegom raziskovalcem, ki delujejo na drugih družboslovnih področjih.
Člani skupine so za znanstveno odličnost prejeli številne mednarodne in domače nagrade, so člani uredniških odborov mednarodnih revij z visokim faktorjem vpliva (npr. Social Networks s faktorjem vpliva 3.381), spadajo med redke slovenske avtorje, ki so izdali monografije (v ponatisih) pri najboljših mednarodnih založbah (npr. Cambridge University Press, Wiley), njihove monografije so bile prevedene tudi v japonščino in kitajščino. Monografije se tudi odlično prodajajo: npr. vsi natisnjeni izvodi kitajskega prevoda monografije o Pajku so bili razprodani v manj kot enem letu. So tudi avtorji mednarodno priznanega, široko uporabljanega in večkrat nagrajenega programa za analizo velikih omrežij – Pajek, za katerega lahko v spletni storitvi Google Scholar trenutno najdemo okrog 4500 citatov, v Web of Science pa okrog 1600.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program pokriva najbolj aktualna in relevantna raziskovalna vprašanja in probleme s področja družboslovne metodologije, statistike in informatike. Pomembno bo prispeval k nadaljnem razvoju teh disciplin, v primeru družboslovne informatike, ki velja za mlado, a izjemno aktualno in relevantno disciplino – pa tudi k njeni institucionalizaciji in širši prepoznavi. Natančneje bodo raziskovalne aktivnosti prispevale k novim spoznanjem na naslednje načine v okviru posamičnih tematskih sklopov:
1. Analiza socialnih omrežij
Analiza socialnih omrežij je že dokazala svojo pojasnjevalno moč na številnih področjih (politologija, sociologija, ekonomija, psihologija, komunikologija itd.). Proučevanje in razvoj merskih instrumentov je pri tem nadvse pomembno za nadaljni razvoj tovrstnih metod in za njihovo uporabnost v praksi.
Delo programske skupine na področju razvoja metod za analizo omrežij je prepoznano tudi s strani mednarodne znanstvene skupnosti, ki posveča veliko pozornosti razvoju bločnih modelov, analizi omrežij skozi čas in prostor, analizi označenih omrežij itd. Paketek "blockmodeling" omogoča uporabo posplošenega bločnega modeliranja v najbolj razširjenem statističnem programskem okolju R. Poleg klasičnega posplošenega bločnega modeliranja so v njem implementirane tudi metode za bločno modeliranje omrežij z vrednostmi na povezavah, za večrelacijska in večnivojska omrežja.
Pajek je v zadnjih osemnajstih letih postal vodilni program na svetu za analizo zelo velikih omrežij. Uporablja se na številnih univerzah in raziskovalnih institucijah. Nadaljni razvoj Pajka je tako izjemnega pomena za številna področja. Z verzijo programa PajekXXL, namenjeno analizi posebej velikih redkih omrežij, posegamo v zadnje čase zelo atraktivno področje analize
velik(ansk)ih podatkov (Big Data).
Razvite metode se bodo uporabljale pri raziskovanju vloge IKT v družbi in analizi so-avtorskih
omrežij slovenskih raziskovalcev skozi čas.
2. Povezovanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov
Povezovanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov je v zadnjih desetletjih doživelo ponoven razcvet, kar se kaže tudi v tem, da je povezovalen pristop vse bolj prisoten na znanstvenih konferencah, delavnicah in revijah. Kljub temu še ostajajo številna odprta vprašanja, kot je na primer problem veljavnosti v raziskavah, ki povezujejo kvalitativne in kvantitativne metode. Zbiranje podatkov z novimi tehnologijami in razvoj novih metod pa vsekakor prinesejo premik od statičnega k dinamičnemu raziskovalnemu načrtu, ki povezuje tako spletne kot tradicionalne metode. Vsaka nova spoznanja na tem področju doprinesejo k nadaljnjemu razvoju in učinkovitejši ter širši uporabi omenjenih pristopov.
3. Merjenje in pojasnjevanje fenomenov informacijske družbe
V splošnem raziskovalna skupina s transdisciplinarnim povezovanjem družboslovja, informatike in statistike tlakuje pot do odmevnih znanstvenih spoznanj, ki so relevantna za razumevanje in proučevanje učinkov novih IKT, kot tudi za njihovo načrtovanje. Trenutno so znanstvene aktivnosti, ki se ukvarjajo z družbenimi vidiki novih IKT, precej fragmentirane in razpršene po različnih disciplinah in področjih, raziskovalni program pa bo z razvojem celovitih teoretičnih modelov in kvalitetnih metodoloških pristopov pomembno prispeval k reševanju teh težav in k razvoju celovitega področja družboslovne informatike.
Specifično bodo v okviru tega tematskega sklopa pomembna tudi spoznanja na ravni teoretiziranja upravljanja spletnih skupnosti, saj je o tej relevantni temi moč zaslediti le strokovne priročnike, medtem ko je znanstveni pristop skorajda povsem odsoten. Nadalje se z obravnavo vprašanj odnosov moči v spletne skupnostih vnaša pomembno novo dimenzijo v razumevanje družbenih vidikov novih IKT, saj so tovrstna vprašanja šele nedavno začela prehajati v znanstveno sfero, tudi s pomočjo naše raziskovalne skupine. Podobno je raziskovalna skupina že v prejšnjem obdobju začela razvijati merske inštrumen
Pomen za razvoj Slovenije
1) Neposredni učinki za uporabnike, gospodarstvo in družbo
Kvalitetni merski inštrumenti: razvoj in optimizacija merskih inštrumentov na področju socialnih omrežij in informacijske družbe pripomorejo h kakovostnejšemu raziskovanju na številnih področjih, ne le v znanstvenem raziskovanju, ampak tudi v javni upravi, trženju, evalvacijah, različnih organizacijskih in institucionalnih okoljih.
Sprejemanje kvalitetnih odločitev: za sodobno družbo je značilna izjemna rast količine raznovrstnih podatkov, ki jih morajo organizacije in podjetja, za hitre reakcije in preprečevanje poslovnih in organizacijskih tveganj, učinkovito analizirati. Metode za zbiranje in analizo podatkov, ki jih razvija programska skupina, se lahko neposredno uporabljajo v raziskovalnih, poslovnih in drugih kontekstih za minimizacijo tveganj pri sprejemanju odločitev.
Široka možnost uporabe analize socialnih omrežij: zmoglijva orodja za analizo velikih omrežij povečujejo analitični potencial številnim uporabnikom pri analizah povezav med podjetji, lastniki, uporabniki IKT, avtorji člankov, spletnimi mesti, blogi, uporabniki forumov ipd.
Uporaba analize socialnih omrežij v povezavi z različnimi družboslovnimi področji, npr. sociologijo znanosti, omogoča poglobljeno razumevanje struktur in delovanja družbenih sistemov. Razvoj novih metod za analizo dinamike socialnih omrežij, raziskovalcem omogoča vpogled v dinamiko sistema in sledenje učinkov morebitnih intervencij v sistem. V primeru analize sistema znanosti, lahko raziskovalci oblikovalcem znanstvenih politik ponudimo informacije o vplivu znanstvenega sodelovanja, prenosa idej, inovacij ali posegov v sistem financiranja znanosti na znanstveno odličnost posameznih znanstvenih področij.
Boljše razumevanje fenomenov informacijske družbe: razvoj integrativnih in inovativnih metodoloških pristopov, kakor tudi teoretsko-konceptualnega aparata z visoko pojasnjevalno močjo bo omogočil poglobljeno razumevanje fenomenov informacijske družbe. Služili bodo kot pomoč pri vladnih ukrepih oz. iniciativah in pri spremljanju področja.
Učinkovitejši razvoj novih IKT in njihove uporabe: na osnovi rezultatov bodo družbeni, ekonomski in politični akterji ter odločevalci lažje predvideli spekter posledic in izdelali ustrezne programske in strateške usmeritve. Posebej to velja za izhodišča, vzpodbude, regulacijo in razvoj spletnih skupnosti. Rezultati bodo pomembni tudi za vzpodbujanje pozitivnih rab novih IKT, za učinkovito vključevanje IKT v vsakdanje življenje ljudi, za spodbujanje zaupanja in socialnega kapitala državljanov ter za vključevanje državljanov v procese odločanja na lokalni in državni ravni.
Idejna baza za podjetniške zagone: spoznanja glede delovanja socialnih omrežij na različnih področij, še posebej pa spoznanja glede spletnih skupnosti, rab IKT in njihovih družbenih posledic, lahko tvorijo pomembno idejno bazo za snovanje novih aplikacij in tehnologij.
Implikacije za lastnike, upravljalce in ostale deležnike spletnih skupnosti: ugotovitve, ki bodo izhajale iz teorije upravljanja spletnih skupnosti bodo neposredno uporabne za deležnike, ki želijo razviti spletno skupnost s široko in stabilno bazo uporabnikov, s ciljem zagotoviti čim boljše storitve njihovim uporabnikom. Še posebej bodo rezultati raziskovalnih aktivnosti pomembne za upravljalce spletnih zdravstvenih skupnosti.
2) Posredni učinki za družbo
Promocija slovenskega znanja: skupina s svojo uspešnostjo in globalno prepoznavnostjo (publikacijami, nastopi, konferencami itd.) promovira slovensko znanje in s tem prispeva k prepoznavni identiteti države Slovenije. Posebej velja izpostaviti razvoj vodilnega orodja za proučevanje velikih omrežij (Pajek), ki je ena redkih programskih rešitev, ki je nastala v Sloveniji in je globalno razširjena.
Vključenost v mednarodno delitev dela: Slovenija kot majhna država omogoča relativno hitro in enostavno izvedbo kompleksnih eksperimentov (npr. na področju spletnih skupnosti), ker pa je hkrati po števi
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
