Projekti / Programi
Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje
01. januar 2015
- 31. december 2019
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
narodne in etnične manjšine, nacionalizem, etničnost, identitete, varstvo manjšin, integracija, diskriminacija, meje, politike vključevanja, migracije, demografija, večjezičnost, interkulturnost, transkulturnost, upravljanje različnosti, masovne travme, memorija, spomin, Alpe-Jadran
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program se nadaljuje v tematskih sklopih: (i) slovensko narodno vprašanje, (ii) manjšinske študije, (iii) študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti, (iv) upravljanje različnosti. Te sklope bomo, upoštevaje razvoj in trende, dopolnjevali z aktualnimi tematikami in nadgrajevali z novimi teoretskimi in metodološkimi spoznanji, ki uveljavljajo multidisciplinarne, interdisciplinarne in transdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov.
Slovensko narodno vprašanje in koncept »nacionalne države« bo RP obravnaval v kontekstu zgodovinskega razvoja, evropskih integracijskih in globalizacijskih procesov ter nove globalne delitve dela in kapitala, ki preoblikujejo tudi politično geografijo sveta. Konec "hladne vojne" in nastajanje sodobne podobe Evrope prinašata nova razmejevanja in delitve, zato bomo proučevali etnične odnose, meje, čezmejno sodelovanje, slovenske skupnosti v sosednjih državah in po svetu ter pri tem zlasti problematiko mladih. Omenjene spremembe se kažejo v povečanem obsegu migracij, ki jih bomo kot ostale pojave proučevali iz različnih (inter)disciplinarno-teoretskih zornih kotov, vključno z analizo posledic na demografsko strukturo populacij, vezanih na Slovenijo in širši prostor. Migracijska dinamika spreminja demografijo EU in terja analizo položaja, statusa in varstva ter konceptov in razmejitve tradicionalnih in drugih etničnih manjšin, kar bomo teoretsko obravnavali v kontekstu pravnega varstva manjšin in v drugih relevantnih teoretskih kontekstih.
Upoštevaje omenjene procese in pristope RP raziskuje procese in dinamiko etničnih odnosov, naraščajočo različnost družb, procese identitet in njihovih preobrazb, meje in mejnosti, notranje in mednarodne migracije, etnične in manjšinske politike, človekove in manjšinske pravice, državljanstvo, pravno varstvo tradicionalnih in drugih etničnih manjšin, ekonomski in družbeni položaj manjšinskih in marginaliziranih skupnosti ter njihovo vključevanje v širše družbeno okolje.
Omenjene teme se povezujejo s preučevanjem položaja, funkcij in rabe jezika v vseh razsežnostih, npr.: večjezičnost kot sredstvo sporazumevanja v globaliziranem gospodarstvu. Nadaljevali bomo z raziskovanjem različnih oblik participacij manjšin ter »kolektivnega spomina« na travmatične dogodke (totalitarizmi, represija v 20. stoletju, razpad držav itd.), ki sooblikuje zgodovino kultur in identitet.
Usmerjenost v sedanjost in prihodnost izražajo raziskovanje upravljanja etnično in kulturno raznolikih družb, konceptov regionalizma, federalizma in integracije ter prizadevanja za uveljavitev kulture dialoga in miru – vključno z mirovno regijo Alpe-Jadran.
Pomen za razvoj znanosti
Manjšinske in etnične študije predstavljajo pomembno področje raziskovanja, ki ima odmev v javnosti in znanstvenih refleksijah. Ob občasnem poseganju v starejša zgodovinska obdobja, raziskovanje zgodovinskih načinov skupinskega (samo)razmejevanja in političnega organiziranja se v RP usmerjamo tudi v aktualna dogajanja, pri čemer posebno pozornost namenjamo vplivu zadnje ekonomske in družbene krize na etnične odnose, integracijo etničnih in drugih manjšin ter na stabilnost in razvoj pluralnih, kompleksnih in asimetričnih družb. Zaradi teoretske in epistemološke trdnosti, predvsem pa primarne produkcije znanja, ki ima velik interpretativni in aplikativni potencial, v svetu priznavajo pomen etničnih in manjšinskih študij – zlasti njihov prispevek k proučevanju in razumevanju aktualnih tematik in problemov, kot so npr.: (med)etnični odnosi in njihove politične implikacije; politično in pravno zaznavanje in urejanje različnosti; pojavi direktne in indirektne diskriminacije, ksenofobije in rasizma; vključevanje, integracija in integracijska politika; transnacionalnost in transkulturnost, identitete, ki prečijo državne in narodne meje, migracije, itd.
RP in raziskave INV sodijo v ta kontekst, kar dokazujejo mednarodno povezovanje, vabila članom za sodelovanje iz tujine in iz mednarodnih organizacij (npr. OZN, UNESCO, OVSE, Svet Evrope) ter njihovo vključevanje v evropske in mednarodne raziskovalne in pedagoške projekte in programe.
RP prispeva k izgrajevanju baz relevantnih primarnih podatkov ter k teoretski produkciji na podlagi zbranih podatkov in študija relevantne teoretske produkcije v svetu, kar omogoča razvoj in testiranje raziskovalnih hipotez, dograjevanje in razvoj metodologije, teorije in teoretskih modelov. Pri tem je pomemben razvoj novih metodologij, ki sledijo aktualnim trendom raziskovanja na področju etničnih študij, humanistiki in v družboslovju, ki uveljavljajo multidisciplinarne, interdisciplinarne in transdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov. Prav tako je pomemben prispevek RP k razvoju konceptov, definicij in modelov ter teoretskih spoznanj in okvirov, pa tudi teorij. Ta temeljna raziskovalna produkcija je nujna podlaga za aplikativno in ciljno raziskovanje, za svetovanje in strokovno delo in za razvoj izobraževalnih programov. Raziskovalno relevantnost programa potrjuje pregled baz novejše znanstvene in strokovne literature ter znanstvenih projektov in programov na področju etničnih in manjšinskih študij v Evropi in svetu, izpričujejo pa ga tudi bibliografije članic in članov.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni prispevek RP k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije je razvoj človeških virov, ki ga lahko merimo z rastjo raziskovalnih in znanstvenih potencialov članov, z njihovim permanentnim izobraževanjem. Prispevek k razvoju človeških virov je tudi prenos raziskovalnih rezultatov programske skupine v dodiplomske in podiplomske izobraževalne programe oz. v bolonjske programe prve, druge in tretje stopnje na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.
Raziskovalno in znanstveno delo tega programa prispeva k razvoju manjšinskih in etničnih študij ter proučevanja narodnega vprašanja, pri čemer so nova spoznanja lahko neposredno in posredno uporabna. Državne in javne institucije ter zasebna sfera, pa tudi EU in njene institucije ter mednarodne organizacije in institucije lahko ta dognanja in spoznanja uporabljajo kot strokovne in znanstvene podlage za svoje delo. Konkretne rešitve in predlogi pa so lahko koristne družbene inovacije na področjih, kot so npr. urejanje in upravljanje različnosti – vključno z urejanjem in upravljanjem etničnih odnosov ter preprečevanjem, upravljanjem in razreševanjem kriz in konfliktov, varstvo manjšin in manjšinska politika, migracijske politike, integracijske politike, preprečevanje diskriminacije in antidiskriminacijske politike, multikulturalizem in interkulturalizem, zagotavljanje učinkovite komunikacije, vzpostavljanje in razvijanje funkcionalnih vezi ter dostopnosti in kakovosti različnih storitev v nacionalnih in evropskih okvirih, uravnotežen in trajnostni razvoj. Raziskovanje in uresničevanje definiranih ciljev predstavlja tudi prispevek k ohranjanju in razvoju kulturne in zgodovinske dediščine.
RP je bila vključena v pripravo posameznih pomembnih političnih in zakonskih dokumentov v RS, pri čemer poudarjamo sodelovanje pri pripravi Memoranduma za Arbitražno sodišče o slovensko-hrvaški meji.
Pomembno je prenašanje raziskovalnih rezultatov v mednarodne okvire. Zlasti omenjamo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki so relevantne za manjšinsko in etnično področje, pa tudi za znanstveno in raziskovalno sfero (npr. ZN, OVSE, Svet Evrope, Pakt stabilnosti za JV Evropo oz. Svet za sodelovanje, EU – Evropska komisija, itd.), v okviru katerih sodelujejo člani kot eksperti. Posebej omenjamo prispevek k razvoju standardov mednarodnopravnega varstva manjšin (npr. sodelovanje pri pripravi Bolzanskih priporočil Visokega komisarja za narodne manjšine OVSE) in človekovih pravic, pri razvoju nacionalnih manjšinskih politik in varstva (npr. v Albaniji, na Hrvaškem, v Srbiji), kar prispeva k uveljavljanju slovenske znanosti v mednarodnih okvirih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
