Projekti / Programi
Tehnologije interneta prihodnosti: koncepti, arhitekture, storitve in družbeno-ekonomski vidiki
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
Internetne tehnologije, omrežja, varnost, zasebnost, internetne storitve, družbeno-ekonomski vidiki
Raziskovalci (29)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani program je nadaljevanje obstoječega programa P2-0037. Poudarek raziskav internetnih tehnologij v naslednjih letih bo na konceptih, modelih, aplikacijah in storitvah za dinamično brezžično okolje, ki povezuje naprave z omejenimi viri (npr. senzorji) in mobilne objekte (npr. vozila). Takšni sistemi so veliko bolj ranljivi in občutljivi na varnostne napade, kot sta na primer motenje signala ali nedovoljeno poseganje v naprave. Ti napadi nimajo vpliva le na delovanje komponent sistema, ampak tudi na zaupnost, avtentičnost in celovitost podatkov v obdelavi in pri prenosu. Popolna zaščita teh sistemov je zahteven izziv, saj lahko tudi zaščitni sistemi in aplikacije vsebujejo še neznane pomanjkljivosti in ranljivosti. Druga omejitev je varčevanje z energijo zaradi omejenih virov naprav in manjše procesorske moči. Zagotovitev varnostnih konceptov in varnostnih rešitev v tem kontekstu je zato ključnega pomena za njihov razvoj in nadaljnjo uporabo.
Predlagane aktivnosti raziskovalnega programa so osredotočene na reševanje nekaterih problemov, povezanih z varnostjo sistemov in zasebnostjo v teh okoljih. Rdeča nit raziskovalnih tem je iskanje odgovorov na varnostne zahteve, ki izhajajo iz omejenih virov v omenjenih sistemih. Obravnavane teme programa obsegajo razvoj osnovnih gradnikov varne infrastrukture in zaupanja vrednih storitev z zagotovljeno kakovostjo storitve v dinamičnem okolju ter interoperabilnost podatkov za izmenjavo in zagotovitev varnosti v specifičnih dinamičnih omrežjih, kakršna so omrežja organizacij za zaščito in reševanje. Poleg tega so v programu predvidene tudi družbeno-ekonomske študije, povezane z evolucijo novih sistemov, na primer glede sprejemljivosti tehnologij ter poslovne rabe in uporabe tehnologij na drugih družbenih področjih.
Dodatne predlagane raziskovalne teme se navezujejo na razvoj evropske raziskovalne agende in programa raziskav na področju kibernetske kriminalitete in forenzike z upoštevanjem specifičnih lastnosti slovenskega ekosistema. Obravnavano področje obsega teme kibernetske varnosti, na primer mehanizme za zaznavo in preprečevanje napadov na informacijske vire, kakor tudi dejanja, kjer je informacijsko okolje uporabljeno za izvršitev klasičnih kaznivih dejanj. Vzpostavitev knjižnice dosedanjih raziskav na področju bo omogočila izdelavo ustrezne taksonomije ter pripravo vsebine raziskav kibernetske forenzike za prihodnje raziskovalne programe EU. Izvedbena strategija programa, pripravljena na podlagi analize izvedljivosti predlaganih raziskav in potreb v znanosti, je načrtovani sestavni del razširjenega dela predlaganega programa.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljene raziskave bodo sistematično obravnavale raziskovalne probleme na področju kibernetske varnosti, ki je sestavni del raziskav na področju telekomunikacijskih omrežij in storitev. Raziskave bodo zagotovile okvir za analizo groženj in tveganj v mobilnem komunikacijskem sistemu, oceno kakovosti storitve in varnosti mobilnega komunikacijskega sistema in upravljanje z varnostjo mobilnih komunikacij. Razviti modeli in protokoli bodo olajšali razvoj novih metod in tehnik za zagotovitev varne rabe heterogenih komunikacijskih tehnologij ter podali odgovore na izzive, povezane s prisotnostjo in povezljivostjo mobilnih objektov (npr. vozila ali senzorji). Nadalje bodo razvite taksonomije za področje kibernetske kriminalitete in drugih sorodnih področij. Program bo prispeval tudi k tehničnim rešitvam, ki zagotavljajo zasebnost in odgovornost uporabnikov. Pomembni prispevki so predvideni še na področju sistemov za upravljanje identitete in zagotavljanja interoperabilnosti podatkov in informacij, zbranih od mobilnih naprav. Pričakovani prispevki so pomembni za razvoj interoperabilnih sistemov in vzpostavitev evropske infrastrukture za zagotovitev interoperabilnosti. Ostale znanstvene prispevke lahko načrtujemo v razvoju metod in tehnik za učinkovito preprečevanje kibernetskega kriminala in prilagodljivem okolju za izobraževanje na področju računalniške in omrežne forenzike z realnimi scenariji različnih stopenj zahtevnosti. Program bo pomembno prispeval k razvoju znanosti tudi na področju računalništva v oblaku in potrebnih varnostnih rešitev, še posebej tistih za overjanje uporabnikov in zaščito podatkov. Nekatere od predvidenih specifikacij bodo predložene za standardizacijo ustreznim standardizacijskim organizacijam (ETSI - European Telecommunication Institute, eIDAS (eID Authentication Services), CEN - European Standardisation, IETF - Internet Engineering Task Force). Prispevke znanosti, ki bodo izhajali iz študij o sprejemljivosti mobilne tehnologije in izobraževanja, pričakujemo tudi na področju ekonomskih in družbenih ved, na primer nove izboljšane metode ocenjevanja zrelosti tehnologij, ki vključujejo nekatere pretekle opravljene analize in tehnike ocenjevanja, napredna IKT orodja (učne igre) pri izobraževanju ipd.
Pomen za razvoj Slovenije
Digitalne tehnologije in internet so hrbtenica evropske družbe in gospodarstva ter ključni dejavniki za zagotovitev blaginje, napredka in svobode. Zaradi vse bolj pogostih, kompleksnih in škodljivih varnostnih incidentov v omrežnih in informacijskih sistemih (kot posledica človeških napak, naravnih katastrof, tehničnih okvar in zlonamernih dejanj) je potrebno za ohranitev zaupanja uporabnikov in nadaljnjo rast digitalnega gospodarstva dvigniti raven omrežne in informacijske varnosti na ravni celotne Evropske skupnosti. Višja varnostna raven bo omogočila pravilno delovanje in rast notranjega trga tudi v prihodnosti ter s tem prispevala k rasti števila delovnih mest, povezanih z digitalnim gospodarstvom. Prav tako v posameznih državah raste pomen komunikacijskih storitev, ki omogočajo mobilni življenjski stil in mobilizirano delovno silo, za gospodarski razvoj. Dokaze za to trditev najdemo v zadnjem poročilu ITU o razvoju informacijske družbe. E-storitve na področju zdravja, javnega naročanja, izobraževanja, zaposlovanja, varnosti in inteligentnega transporta v EU so prepoznane tudi kot gonilna sila za rast gospodarstva in družbene blaginje. Pojav tehnologij, povezanih z mobilnimi objekti, v teh storitvah je začetek novega cikla gospodarskega razvoja z uvedbo inteligentnih aplikacij in storitev, ki za delovanje ne potrebujejo pomoči človeka. Glavni izzivi novega cikla razvoja so zagotovo zahteve glede varnosti in odgovornosti. Evropska digitalna agenda je postavila kot enega glavnih ciljev za naslednja leta izvedbo strategij in ukrepov iz dokumenta o javno-zasebnem partnerstvu/platformi Omrežna in informacijska varnost (NIS), sprejetega februarja 2014. Načrtovani rezultat platforme je implementacija evropske strategije glede kibernetske varnosti na enotnem digitalnem trgu EU. Med glavnimi ukrepi, zapisanimi v dokumentu, sta krepitev raziskovalnih in razvojnih aktivnosti ter tesnejše sodelovanje med znanstveno srenjo in glavnimi deležniki na področju varnosti, kot so Evropska komisija, ENISA, Evropski center za računalniško kriminaliteto ter organizacije EUROPOL, eJustice, CEPOL itd. Nadalje strategija predvideva izboljšavo usposabljanja in izobraževanja na področju kibernetske obrambe v članicah EU. Koordinirani napori na tem področju pri vseh članicah so potrebni predvsem za spopad z izzivi omrežene družbe in dosego ciljev digitalne agende v vseh regijah EU. Predvidene aktivnosti programske skupine so povsem v skladu s strateškimi cilji omenjenih dokumentov. Raziskovalni izzivi, ki jih obravnava pričujoči program, so namreč tesno povezani z razvojem enotnega evropskega digitalnega trga in platforme NIS ter sprejeto »Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu« (COM(2012) 238/2). Enako velja za področje Varnih družb znotraj programa Obzorje 2020, kjer najdemo na agendi številne teme, povezane s predlaganim programom. Potrebno je poudariti, da je družbenoekonomski razvoj Slovenije tesno povezan z Evropsko skupnostjo, zato so predvideni prispevki programa del skupnih evropskih naporov in ambicij pri razvoju gospodarstva in družbe. Zlasti to velja za prispevek, ki ga slovenski raziskovalci prispevajo v evropske konzorcije s prispevki iz slovenskega ekosistema na omenjenem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
