Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Elektroporacija kot metoda za vnos funkcionalnih membranskih proteinov v celice sesalcev brez uporabe genske manipulacije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.07  Tehnika  Sistemi in kibernetika  Biomedicinska tehnika 

Koda Veda Področje
2.06  Tehniške in tehnološke vede  Zdravstveni inženiring 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19722  dr. Tina Batista Napotnik  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2017 
2.  15675  dr. Tadej Kotnik  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2017 
3.  34298  dr. Samo Mahnič-Kalamiza  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2016 - 2017 
4.  10268  dr. Damijan Miklavčič  Sistemi in kibernetika  Vodja  2015 - 2017 
5.  25421  dr. Matej Reberšek  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2017 
6.  35414  dr. Lea Rems  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2016 
7.  35139  Tina Stepišnik  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2016 
8.  37123  Lea Vukanović    Tehnični sodelavec  2015 - 2017 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  65 
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta smo prvič pokazali, da lahko polimerosome (PS) poriramo tudi z nanosekundnimi električnimi pulzi. Prednost teh pulzov je, da njihov vpliv na poracijo ni tako odvisen od velikosti veziklov in celic ter bi lahko omogočili zlivanje struktur različnih velikosti. Ugotovili smo tudi, da se PS porirajo pri visokih amplitudah, trajanju in številu električnih pulzov, kar nakazuje na njihovo stabilnost in rigidnost. Raziskali smo tudi vpliv ponavljalne frekvence električnih pulzov na deformacijo PS v različnih raztopinah (v notranjosti PS in zunaj) in ugotovili, da se v določenih pogojih podaljšajo v smeri električnega polja, kar je prednost pri zagotavljanju stikov za morebitno zlivanje s celicami in drugimi strukturami. Primerjali smo pojave z dosedaj odkritimi podobnimi deformacijami lipidnih veziklov (liposomov) pod vplivom sinusnega električnega polja. Ugotovili smo tudi, da so deformacije PS bolj dolgotrajnega značaja kot pri liposomih in da ne vplivajo na poracijo, kar še dodatno kaže na visoko stabilnost PS. To je verjetno bistveno prispevalo k temu, da jih nismo uspeli zliti s celicami. Pokazali smo tudi, da PS v različnih oblikah (veliki, orjaško unilamelarni vezikli) niso toksični na dve vrsti celic (CHO, B16F1, do 250 µg/ml za 48 h ali 1.35 mg/ml za 60 min). To pomeni, da so ti PS primerni za raziskave različnih interakcij PS s sesalčjimi celicami. Pregledni članek metod detekcije elektroporacije (In vitro electroporation detection methods: an overview) je pri domačih in tujih sodelavcih naletel na izjemen odziv, zato menimo, da bo dobro služil svojemu namenu, namreč olajšati raziskovalcem izbiro ustrezne metode za detekcijo elektroporacije v in vitro pogojih, kar bo prispevali k hitrejšemu napredku tega znanstvenega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru projekta smo opravili bazične raziskave poracije in deformacije polimerosomov, sintetičnih veziklov iz amfifilnih kopolimerov, pod vplivom nanosekundnih električnih pulzov ter vzpostavljanja stikov med celicami in polimerosomi (PS) z dielektroforezo. Ugotovili smo tudi, da ti PS niso toksični za dva tipa sesalčjih celic in bi lahko služili kot biokompatibilni nosilci proteinov. S tem smo postavili temelje za zlivanje celic in PS kot novo metodo za dostavljanje transmembranskih proteinov v celično membrano brez uporabe genske transfekcije. Žal pa nam metode ni uspelo postaviti. Vseeno pa upamo, da so te osnovne raziskave temelj za vzpostavitev te metode, ki bi lahko kot alternativa genski transfekciji pomembno vplivala na zdravljenje dednih bolezni, povezanih z okvarjenimi geni za membranske proteine. S povezovanjem s tujo partnersko skupino smo krepili vpetost slovenskih raziskovalcev v mednarodno znanstveno mrežo, kar je pomembno za razvoj domače znanosti. Pri tem smo pridobivali nove stike za zasnovo novih znanstvenih projektov, s katerimi smo kandidirali na tujih razpisih (na primer za evropska sredstva). S tem skušamo zagotoviti delovna mesta za slovenske raziskovalce.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno