Projekti / Programi
Znanstveni temelji za varstvo človeške ribice (proteus anguinus): metodologija monitoringa, ocena izhodiščnega stanja ter identifikacija varstveno pomembnih enot
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B005 |
Biomedicinske vede |
Zoologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Natura 2000, monitoring, prioritetna vrsta, habitatna direktiva, varstvena genetika, Proteus anguinus, talna voda, jame
Raziskovalci (5)
Organizacije (2)
Povzetek
Človeška ribica je slovenski nacionalni simbol, endemit Dinarskega krasa, največja jamska žival na svetu in edini evropski jamski vretenčar. Kot dolgoživ vrhunski plenilec, krovna in karizmatična vrsta podzemnih kraških voda je izjemnega naravovarstvenega in okoljevarstvenega pomena. V formalen mednarodni varstveni okvir jo postavljata Priloga II Habitatne direktive in potencialni indikatorski pomen v zvezi z določili Vodne direktive o doseganju dobrega stanja podzemnih voda. Predpisi določajo, da je spremljanje stanja ali monitoring te ogrožene vrste obveza države. Monitoring človeške ribice se zaenkrat še ne izvaja, niti zanj ni pripravljenega ustreznega programa. Človeška ribica je izjemna žival, katere podzemeljskih populacij ne moremo proučevati s klasičnimi biološkimi metodami, prav tako ne moremo dobiti absolutnih ocen populacijski velikosti s preštevanjem osebkov. Potrebni so inovativni, visokotehnološki pristopi, ki vključujejo razne molekularno biološke tehnike in posebne detekcijske metode
Srž problema je, da želimo ohraniti evropsko pomembno, prioritetno vrsto, o kateri pa vemo premalo, da bi jo lahko učinkovito varovali. V projektu smo si zadali odpraviti te omejitve in postaviti temelje za dolgoročno, stroškovno učinkovito varstveno upravljanje in spremljanje stanja. Uporabili bomo bioinformatsko podprte raziskave posebej variabilnih odsekov jedrne DNA (mikrosaetlitov), oceno populacijskih velikosti z modeliranjem izlova z genetskim označevanjem in ponovnega ulova, monitoring efektivne populacijske velikosti in habitatno modeliranje za oceno celotnega življenjskega prostora. Konkretni rezultati projekta bodo
· seznam samostojnih evolucijskih linij oziroma potencialnih novih vrst; kartografsko gradivo njihove razširjenosti z analizo prekrivanja z obstoječimi območji NATURA 2000;
· primerjalna analiza genetskih kazalcev populacij in njihovo interpretacijo;
· ocene velikosti izbranih ključnih populacij človeških ribic iz zgoraj omenjenih evolucijskih linij, izračunane na podlagi metode ulova z označevanjem in ponovnega ulova;
· ekstrapolacije zgornjih ocen in podatkov pridobljenih z neposrednim štetjem na celotna območja razširjenosti posameznih evolucijskih linij;
· seznam prioritetnih lokalitet za varstvo na podlagi kriterijev: velikost in genetsko stanje populacije, pomen za ohranitev evolucijske linije kot celote, potencialna ali dejanska ogroženost, izoliranost;
· priporočila za izvajanje monitoringa – parametri za spremljanje, metode, časovni interval, lokalitete, ocena stroškov;
· nabor metod in orodij za podporo varstvenemu upravljanju s populacijami človeške ribice.
Pomen za razvoj znanosti
S projektom smo dosegli odločilen preboj na področju sistematskih, evolucijskih in varstvenih raziskav ene najskrivnostnejših in najspektakularnejših živali, človeške ribice. Razvili smo terenske metode, s katerimi lahko zberemo vzorce DNA velikega števila živali v njihovem naravnem okolju, ne da bi jim pri tem škodovali ali jih bistveno zmotili. S pomočjo genetskih označevalcev jedrne DNA lahko sedaj analiziramo tudi jedrni genom človeške ribice, ki je dolgo ostajal nedostopen zaradi svoje izredne velikosti preko 50 gigabaznih parov. Točno 250 let po znanstvenem opisu vrste Proteus anguinus, človeške ribice po domače, lahko poročamo, da se za navidez enotno vrsto skriva devet potencialnih samostojnih vrst. Črna podvrsta je ena od njih. Rezultati projekta bodo osnova za njihov znanstveni opis in poimenovanje. Razvili smo interdisciplinaren pristop za ugotavljanje obsega življenjskega prostora in velikosti populacij podzemeljskih vodnih živali. Večji del teh podzemeljskih okolij je človeku nedostopen. Zato so projektni sodelavci na Inštitutu za raziskovanje krasa s pomočjo matematičnih modelov kraških vodonosnikov in rezultatov hidravličnih meritev ocenili strukturo in obseg teh prostorov. Sodelavci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete pa so prispevali podatke o gostoti človeških ribic, ki so jih dobili s pomočjo genetskega 'označevanja' živali. Skupaj smo lahko podali prvo, previdno oceno, ki pravi, da tudi največje populacije ne presegajo velikostnega reda deset tisoč živali. Tak način vpogleda v nedostopno kraško podzemlje je popolnoma nov, njegova potencialna uporabnost za podobne raziskave drugih organizmov in drugod po svetu pa je velika.
Pomen za razvoj Slovenije
Projektni rezultati so in bodo dali zanimanju za človeško ribico nov zagon. Prav tako bodo prispevali k promociji varstva kraških podzemeljskih voda. Človeška ribica bo utrdila svoj status kot eden izmed slovenskih nacionalnih simbolov. Razumevanje pomena, ki ga ima Slovenija za ohranjanje te vrste kot svetovne dediščine vsega človeštva, bo toliko večje, kolikor bolj bo ozaveščena informacija o endemizmu štirih potencialnih samostojnih vrst, ki ne živijo nikjer drugje na svetu kot na majhnem koščku slovenskega ozemlja. Informacija o edinstvenosti človeških ribic z drugih kraških območij Slovenije (poleg Postojnske jame) bo razširila turistično zanimanje za ta območja. Novica, da imajo nekatere dolenjske jame in Belokranjsko podzemlje povsem svojo, posebno in drugačno obliko podzemeljske dvoživke se bo dala izkoristiti za promocijo regijskega turizma in varstva narave. Rezultati projekta so pokazali, da je Planinska jama v svetovnem pogledu edinstvena po številčnosti in hkratni dostopnosti populacije človeških ribic. To dejstvo bo treba upoštevati pri načrtovanju bolj kakovostnega in hkrati bolj nadzorovanega turističnega obiska. Kar lahko obiskovalcem nudijo tropski koralni grebeni v morju in afriške savane na kopnem, lahko v oziru podzemeljskega živalstva nudi Planinska jama na Notranjskem. Z metodami in protokoli razvitimi v projektu ter s podatki o stanju in razširjenosti posameznih skupin človeške ribice so državne naravovarstvene inštitucije dobile potrebna izhodišča in osnovne informacije za vzpostavitev monitoringa in učinkovitejše varstveno načrtovanje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
