Projekti / Programi
Razvoj novih metod detekcije, diagnostike in prognoz za tujerodne gozdu škodljive organizme
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
gozd, škodljiv organizem, diagnostika, prognoza, sistem kakovosti, laboratorij, analiza tveganja zaradi škodljivega organizma, feromonska vaba
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28895 |
Danijel Borkovič |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
0 |
| 2. |
29092 |
dr. Maarten De Groot |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
| 3. |
32514 |
Zina Devetak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
0 |
| 4. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
| 5. |
30165 |
dr. Tine Hauptman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
| 6. |
29831 |
Špela Jagodic |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
0 |
| 7. |
07948 |
dr. Dušan Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2014 - 2017 |
0 |
| 8. |
02491 |
dr. Maja Jurc |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
| 9. |
32897 |
Gregor Meterc |
|
Raziskovalec |
2014 |
0 |
| 10. |
23448 |
dr. Nikica Ogris |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
| 11. |
13256 |
Roman Pavlin |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2014 - 2017 |
0 |
| 12. |
25448 |
dr. Barbara Piškur |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2017 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Vnos tujerodnih škodljivih organizmov se povečuje in še posebej veliko je bilo v zadnjih letih v Evropo vnesenih organizmov, ki poškodujejo lesne rastline in so nevarni gozdu. Zato so zastavili prenovo fitosanitarnega sistema Evropske unije in s tem nameravajo izboljšati preventivne ukrepe proti vnosu škodljivih organizmov, zagotoviti takojšnjo detekcijo ob vnosu, povečati pripravljenost na izkoreninjenje ali na zaviranje širjenja po naselitvi na določeno območje. Tudi v Sloveniji želimo izpolniti mednarodne obveze in obvarovati gozd pred vdorom tujerodnih škodljivih organizmov. S predlaganim projektom bomo izboljšali postopke dela in organizacijo javne gozdarske službe, ki je zadolžena za ugotavljanje potencialnih groženj gozdu, za identifikacijo povzročiteljev poškodb ob vnosu, za prognozo nevarnosti in poročanje. Izvajanje teh opravil v Sloveniji zagotavlja Direktorat za gozdarstvo, ribištvo in lovstvo (Sektor za gozdarstvo) in Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Sektor za zdravje rastlin in semenarstvo), ki delujeta v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Izvedbeno je za naloge zadolžena javna gozdarska služba, ki jo opravljata Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov z Laboratorijem za varstvo gozdov) in Zavod za gozdove Slovenije. Gozdarski inštitut Slovenije usmerja in strokovno vodi Poročevalsko, prognostično diagnostično službo za gozdove in mora zato zagotavljati neoporečno izvedbo vseh predpisanih nalog. V prenovljenem evropskem fitosanitarnem sistemu je predvidena akreditacija za ta dela pooblaščenih laboratorijev in s predlaganim projektom bodo v Laboratorij za varstvo gozdov GIS uvedeni postopki in organizacija dela, ki bo osnova za akreditacijo.
Delo v predlaganem projektu bo organizirano v štirih delovnih svežnjih (DS) in bo obsegalo:
DS 1. Diagnostične metode:
- izboljšali in optimizirali bomo diagnostične metode za izbrane gozdu škodljive glive in žuželke. Implementirali bomo izbrane vrstno specifične diagnostične protokole, ki jih pripravlja EPPO. Poudarek bo na molekularnih metodah;
- vzdrževali sistem za vodenje zbirk patogenov in škodljivcev, ki bo služil kot podpora diagnostiki. Zbirke vodimo v sistemu Boletus informaticus, ki velja za osrednjo podatkovno zbirko gliv v Sloveniji;
- izboljšali bomo sistem za vodenje sledljivosti vzorcev in rezultatov analiz (naloga je povezana z delovnim sklopom 4, poslovnik kakovosti LVG);
- vzdrževali in dopolnjevali zbirko trajnih kultur in škodljivih žuželk,
- pridobili referenčne izolate iz znanih in zanesljivih repozitorijev za najpomembnejše tujerodne invazivne vrste.
DS 2. Metode detekcije:
- popis že obstoječih detekcijskih metod, ki se uporabljajo za pomembne invazivne tujerodne škodljive organizme;
- testirali bomo izbrane detekcijske metode za pomembne invazivne tujerodne vrste škodljivcev na terenu.
DS 3. Prognostične metode:
Aktivnost 1: Seznam škodljivih organizmov
Pripravili bomo seznam ŠO, ki pri nas še niso bili najdeni, se pa pojavljajo v sosednjih območjih in predstavljajo večje tveganje za vnos in povzročanje gospodarske škode. Pri tem bomo upoštevali sezname iz EU zakonodaje, sezname ŠO EPPO in druge relevantne sezname kot je seznam DAISIE.
Aktivnost 2: Ocene tveganja zaradi škodljivih organizmov
Za izbrane ŠO (do 6) bomo izvedli oceno tveganja (angl. Pest Risk Analysis, PRA). Uporabili bomo hitro metodo PRA EPPO PM 5/5(1). To bodo izhodišča za odločitev glede potrebnosti izdelave podrobne PRA in presoja potreb po ukrepih zatiranja ali uvedbi prepovedi za vnos.
Aktivnost 3: Simulacija širjenja izbranih karantenskih organizmov v Sloveniji
Simulirali bomo širjenje izbranih karantenskih ŠO v Sloveniji: Fusarium circinatum, Dothistroma septosporum, Dendrolimus sibiricus, Agrilus planipennis, Phytophthora alni. Simulacijo širjenja in verjetnost naselitve bomo izvedli z modeli, ki sta jih razvila Timo Pukkala in Timo Möykkynen v okviru ISEFOR projekta. Modeli so celični avtomati, pri ka
Pomen za razvoj znanosti
S prenovo in posodobitvijo poslovnika kakovosti Laboratorija za varstvo gozdov bo imelo gozdarstvo pooblaščeni in akreditirani laboratorij, ki bo deloval po vseh najvišjih standardih in bo nudil profesionalne storitve Javni gozdarski službi, UVHVVR in drugim naročnikom. LVG bo nudil gozdarski stroki celovito storitev detekcije, diagnostike in prognoze novi vnesenih škodljivih organizmov za gozd.
Razvili in preskusili bomo metode, ki nam bodo dale možnost raziskati osnovna vprašanja o tujerodnih škodljivih organizmih v Sloveniji. Bolje bomo razumeli, kakšni bodo možni negativni vplivi invazivnih organizmov na biotsko raznovrstnost.
Pripravili bomo sezname ŠO, ki pri nas še niso bili najdeni, predstavljajo pa večje tveganje za vnos in povzročanje gospodarske škode. Za izbrane ŠO iz seznama bomo naredili oceno tveganja PRA po hitri metodi, kar bo izhodišče za odločitev glede uporabe ukrepov zatiranja ali uvedbe prepovedi za vnos. Izvedli bomo simulacijo širjenja karantenskih ŠO: Fusarium circinatum, Dothistroma septosporum, Dendrolimus sibiricus, Agrilus planipennis, Phytophthora alni. Iz simulacije bomo pridobili informacije glede verjetnosti za vnos, širjenje in ustalitev izbranih ŠO v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Tujerodni ŠO so prepoznani kot pomemben dejavnik, ki lahko povzroči poškodbe posamične vrste ali več vrst dreves in s tem onemogoči njihov normalni razvoj, reprodukcijo in zmanjša pomen, ki ga imajo v gozdnem ekosistemu. Nekateri ŠO imajo tako močan vpliv na gostitelje, da povzročijo njihovo izginjanje iz ekosistema in s tem izgubo biotske raznovrstnosti. Seveda povzroči ŠO tudi gospodarsko škodo, saj so prizadeta drevesa poškodovana in ne priraščajo optimalno, lahko pa ŠO tudi razvrednoti gospodarsko vrednost njihovega lesa ali drugih darov (seme, plodovi, listje, iglice). Zato ima preprečevanje vnosa in eradikacija ŠO izjemno pomemben vidik ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov, njihovih splošno koristnih funkcij in gospodarske vrednosti, omogoča trajnostno delovanje gozdnega ekosistema v korist človeka. Varstvo gozdov kot del gozdarske stroke ima splošni družbeni pomen.
V gospodarstvu lahko vdori tujerodnih ŠO povzročijo motnje pri poslovanju – npr. velike sečnje posamičnih prizadetih vrst (npr. kostanjev rak je povzročil obsežne sečnje in zmanjšanje obroda plodov, holandska brestova bolezen je zmanjšala zastopanost brestov v naših gozdovih, kostanjeva šiškarica je zmanjšala obrod plodov). Nenadno obsežno propadanje posamične drevesne vrste ali skupine (npr. iglavci) lahko celo pomeni vpliv na gibanje cen lesa in s tem povzroči izgubo lastnikom gozdov. Seveda pa imajo lahko vdori nekaterih tujerodnih ŠO tudi vpliv na zmanjšanje proizvodne sposobnosti gozdov in s tem bi bila ogrožena celotna gozdarska in lesarska panoga. Gozd pa je tudi bistvena sestavina slovenske pokrajine in poškodovan zaradi vdora tujerodnih ŠO ne bi bil več turistično privlačen.
Vsaka večja poškodovanost drevja vpliva na estetsko funkcijo in lahko povzroči njeno razvrednotenje. Z ozirom na pomen urbane drevnine za ekologijo mest je vdor tujerodnega ŠO lahko tudi škodljiv za uravnavanje in blaženje mikroklimatskih razmer v bivalnem okolju.
Gozd čisti zrak, veže ogljikov dioksid, sprošča kisik, je vir čiste in zdrave vode. Je vir še mnogih drugih dobrin in proizvodov kot je le les. Prizadet zaradi tujerodnih ŠO teh funkcij ne bi mogel opravljati v takšni meri, kot danes. Z vdorom posebej škodljivega tujerodnega organizma bodo poškodbe in škode v gozdovih tolikšne, da bo to predstavljajo katastrofo, ki jo je povzročil človek.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
