Projekti / Programi
Izhodišča za izboljšanje metodologije poročanja o emisijah toplogrednih plinov v povezavi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom.
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
poročanje; TGP; raba tal in spremembe rabe tal; gozdarstvo; kmetijstvo; lesni proizvodi
Raziskovalci (12)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
34637 |
Janez Bergant |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
196 |
2. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
226 |
3. |
06470 |
dr. David Hladnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
251 |
4. |
16067 |
dr. Andrej Kobler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
291 |
5. |
05093 |
dr. Marko Kovač |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
358 |
6. |
29237 |
dr. Boštjan Mali |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
210 |
7. |
19950 |
mag. Mitja Piškur |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
370 |
8. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2014 - 2016 |
711 |
9. |
28590 |
dr. Mitja Skudnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
370 |
10. |
31072 |
mag. Tomaž Vernik |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2015 |
93 |
11. |
16283 |
dr. Borut Vrščaj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2014 - 2016 |
944 |
12. |
33775 |
Laura Žižek Kulovec |
|
Tehnični sodelavec |
2014 - 2016 |
36 |
Organizacije (2)
Povzetek
V prvi fazi projekta je predlagana harmonizacija meril za določanje rabe tal in ocenjevanje sprememb rabe tal. Na osnovi teh meril se bodo po zgledu mnogih evropskih držav, za tri izbrana obdobja po letu 2000, na sistematični mreži z vzorčenjem preverili prostorski podatki Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Predlagana vzorčna mreža bo skladna z dosedanjimi mrežami v sklopu monitoringa gozdov ter spremljanja drevnine izven gozda, za katero bo obvezno poročanje v okviru nove evropske zakonodaje in mednarodnih zavezah o trajnostnem gospodarjenju. S presekom posameznih slojev rabe tal bodo pridobljene ocene o območjih s spremembami rabe tal, ki so nastale zaradi sprememb v naravi in zaradi sprememb v načinu razvrščanja in razmejevanju kmetijskih zemljišč. V predlogu projekta je predlagana vzorčna mreža gostote 500 × 500 m, na kateri se bo ocenjevala raba zemljišč in njihove spremembe za tri izbrana obdobja (predvidoma 2002, 2008 in 2012) na ortofoto posnetkih po današnjih merilih in opredelitvah. Na osnovi tega bo ocenjen delež dejanskih in metodoloških sprememb, ki se bodo upoštevale pri korekciji doslej izdelanih matrik rabe tal oz. zemljišč. Izračunani bodo korekcijski faktorji in preverjena bo učinkovitost meril za ocenjevanje stanja in sprememb rabe prostora. Po validaciji podatkov in korekcijskih faktorjev bodo izdelane nove matrike rab tal na Slovenskem, pri čemer bo ocenjena tudi njihova zanesljivost z izdelavo matrike napak.
Nove matrike bodo osnova za oceno dejanskega obsega krčitev gozdov, zaraščajočih se kmetijskih zemljišč in drugih sprememb rabe tal, ki so odločilne za poročanje o obveznostih UNFCCC/KP. Predlagana bo statistična zasnova, katere cilj ne bo le korekcija podatkov v zadnjem desetletju, ampak tudi izhodišče za monitoring negozdnih rab tal. Za potrebe prihodnjih snemanj se bo s točkovnim vzorčenjem in variogrami poskušalo ugotoviti porazdelitve rab v prostoru in gibanja standardnih napak. Na podlagi teh simulacij bo predlagana metodologija in izdelana računalniška aplikacija za izračun površin rabe tal in ocene njihovih napak. V prid kvalitetnejšemu zajemu in interpretaciji rabe tal bodo pristojni službi posredovani glavni izsledki o napakah in pomanjkljivostih. Pripravljena bodo tudi priporočila za poenotenje karte gozdnega roba in karte rabe tal. Prenosu znanja in informiranje bosta tekla v zadnjem delovnem sklopu, v katerem je planirana organizacija dveh delavnic z okroglo mizo ter objava več strokovnih oz. znanstvenih publikacij.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta omogočajo izboljšanje trenutne metodologije spremljanja ponorov oz. emisij za področje rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF). S pristopom točkovnega vzorčenja je možno zagotoviti poročanje z znano natančnostjo, posledično pa je mogoče oceniti tudi stopnjo negotovost. Z novimi dognanji glede spremembe rabe tal smo izboljšali kakovost nacionalnih podatkov in predlagali nov pristop spremljanja spremembe rabe tal v prihodnje, vključno z uprabo satelitskih slik kot pomožnih podatkov. Zasnovali in izdelali smo prostorski model za izdelavo karte intenzivnosti obdelave tal na kmetijskih zemljiščih Slovenije. Model je skladen z navodili dobre prakse (IPCC) in ga je možno z dodatnimi podatki, ko bodo na voljo, še nadgraditi.
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru prehoda na konkurenčno nizko ogljično gospodarstvo do leta 2050 bo potrebno rabo zemljišč obravnavati celostno. Raba tal, spremembe rabe tal in gozdarstvo (LULUCF) se trenutno že obravnava v okviru podnebne politike Evropske unije. Sklep 529/2013/EU predstavlja dober temelj in izhodišče za obračunavanje emisij in odvzemov zaradi dejavnosti na področju LULUCF, kljub temu pa so pravila v njem preveč ohlapna. Z izboljšanimi ocenami in kakovostnejšimi podatki, ki jih omogoča predlagana metodologija, bo Slovenija lahko lažje zavzela stališča do nove uredbe za LULUCF, ki je trenutno v teku. Rezultati projekta bodo pripomogli z boljšemu razumevanju stanja Slovenije za preučevano področje, s čimer bo lažje določiti ukrepe za zmanjšanje emisij TGP in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo