Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Presoja in optimizacija načrtovanja in izvajanja nege mladega gozda v Sloveniji

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
nega mladega gozda, gozdnogojitvena zvrst, nujna gojitvena dela, sofinanciranje nege, okoljske storitve, žledolom, biološka sanacija sestojev po naravni ujmi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29881  Tomaž Adamič    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
2.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
3.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
4.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2014 - 2017  0 
5.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
6.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
7.  16259  dr. Simon Kolmanič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
8.  12796  dr. Janez Krč  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
9.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
10.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
11.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
12.  18726  dr. Damjan Strnad  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
13.  10008  dr. Milan Šinko  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  0 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  11 
3.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  2 
Povzetek
Zmanjševanje realizacije načrtovane nege mladega gozda (v nadaljevanju nega) v državnih in zasebnih gozdovih ob hkratnem povečevanju obsega (obnovitvenih) sečenj vodi v dolgoročno nazadovanje kakovosti in stabilnosti gozda ter splošnokoristnih funkcij (SKF). V obdobju 1993–2011 je bila realizacija načrtovane nege okvirno 58%. Nazadovanje nege je bilo posebej izrazito v zasebnih gozdovih, kjer smo v zadnjih treh letih zabeležili le še tretjino realizacije načrtovane nege. Nazadovanje nege je posledica socioekonomskih sprememb, predvsem pa upadanja sofinanciranja vlaganj v gozdove. Verjetno je nazadovanje v manjši meri tudi posledica manjših potreb po negi zaradi malopovršinskega gojenja gozdov. Sofinanciranje nege s strani države in EU zahteva razlikovanje med nego, ki je usmerjena pretežno v povečanje donosnosti gozda ter nego, ki krepi in dolgoročno ohranja druge ekosistemske storitve (minimalna nega za SKF). Normativi za nego in negovalni modeli (pričetek, pogostost, ponovitve) so pretežno izkustveno določeni, pri čemer ni dovolj razlikovanja med tradicionalno nego večje površinskih mladovij (prevladujoča naposredna nega), minimalno nego večjepovršinskih mladovij in razpršeno nego gozdov malopovršinskih sestojnih struktur (prevladuje posredna nega). Normativi za izpeljavo minimalne nege s poudarkom na krepitvi SKF niso dorečeni. Pomanjkljiva so tudi ekonomska vrednotenja negovalnih modelov, ki so pomembna pri odločitvah o uporabi zvrsti gojenja gozdov. Izkušnje kažejo, da zahteva prebiralno gojenje gozdov značilno nižja vlaganja kot skupinsko postopno gojenje, vendar celovite študije, ki bi primerjala ekonomske vidike obeh zvrsti v Sloveniji še ni bilo. Februarja 2014 je žled poškodoval okoli 400.000 ha gozda v Sloveniji. Gre za najobsežnejšo naravno ujmo v slovenskih gozdovih, ki jo beležijo pisani viri. Ocene nakazujejo, da je močno poškodovanih do 10 milijonov m3 dreves, več tisoč hektarjev gozda bo potrebno obnoviti na naraven način, skoraj 1000 ha pa s setvijo in saditvijo. Izkušnje kažejo, da je lahko škoda, ki jo povzroči nepremišljena sanacija večja od škode, ki jo je povzročila ujma. Pri sanaciji je potrebno posebno pozornost nameniti usklajenosti tehnološke in biološke sanacije, poznavanju naravnega sukcesijskega razvoja, postavljanju prioritet in upoštevanju priporočil dobre prakse gojenja gozdov. Zelo zahtevne so odločitve o vpeljevanju naravne ali umetne obnove in obravnavi močno poškodovanih odraščajočih sestojev. Za boljše odločanje je potrebno razviti gozdnogojitvene usmeritve, ki bi temeljile na tujih in domačih izkušnjah ter poglobljenih kvantitativnih analizah realnih primerov iz prakse. Skladno z zgoraj opisano problematiko in Javnim razpisom za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014 so temeljni raziskovalni cilji projekta: (1) Preveritev kriterijev za določitev nujno potrebnih gojitvenih del v mladem gozdu pri različnih gozdnogojitvenih sistemih, rastiščnih razmerah in funkcijah gozda ter priprava izhodišč za njihovo dopolnitev; (2) določitev optimalnih strategij pri izvajanju ukrepov nege v poškodovanih gozdovih in priporočil za ukrepanje glede na stopnjo poškodovanosti; (3) določitev optimalne intenzivnosti in dinamike ukrepanj in (4) presoja ustreznosti obstoječih kriterijev in oblikovanje morebitnih predlogov sprememb in dopolnitev kriterijev za (so)financiranje ukrepov nege gozda iz javnih sredstev. Za vsebinsko povezovanje in lažje uresničevanje raziskovalnih ciljev smo oblikovali štiri delovne sklope (DS) ter več podsklopov, ki zaporedno zasledujejo prej omenjene cilje: DS1: Nujno potrebna gojitvena dela v mladem gozdu, DS2: Strategije za izvajanje nege v gozdovih prizadetih po ujmah, DS3: Primerjava negovalnih modelov različnih gozdnogojitvenih zvrsti in DS4: Primerjalna analiza nege gozda v Sloveniji s predlogi izboljšanja kriterijev za (so)financiranje ukrepov. V DS1 bomo analizirali dozdajšnja izhodišča nege v Sloveniji in
Pomen za razvoj znanosti
Strokovni javnosti bodo predstavljene ocene današnjega stanja in razvojnih trendov glede nege gozdov pri nas in v tujini. Prav tako bodo predstavljeni izsledki glede ocene učinkov nege mladega gozda, predvsem iz vidika kakovosti, stabilnosti, dolgoročne prilagodljivosti in splošnokoristnih funkcij gozda. Na takšen način bodo prepoznana kritična mesta v današnjem sistemu načrtovanja in izvedbe del pri negi mladega gozda, ki bodo posredno omogočila pripravo ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. Preko analize kakovosti izvedene nege bodo omogočene usmeritve za gozdarsko politiko, ki vključuje tako spodbujanje določenih profilov izvajalcev in del kot tudi vsebino (oz. politiko) izobraževanja. Izdelani bodo izboljšani normativi za nego mladega gozdi, ki bodo omogočili bolj realno načrtovanje nege in obenem omogočili ekonomsko primerjavo vlaganj za nego gozda pri različnih zvrsteh gojenja gozdov. Na podlagi navedenega bo mogoče oblikovati ukrepe za izboljšanje izvajanja in sofinanciranja nege mladega gozda v Sloveniji. Na ta način bodo oblikovane tudi smernice za racionalizacijo nege v specifičnih proizvodnih in rastiščnih razmerah gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Za doseganje boljših ekonomskih učinkov pri gospodarjenju z gozdom je nega mladega gozda ključnega pomena, saj lahko dolgoročno nekajkrat poveča vrednost gozda. Zaradi povečevanja stroškov dela in zmanjševanja državnih spodbud za izvajanje negovalnih del bo obseg nege mladega gozda v prihodnje predvidoma manjši od dosedanjega. Rezultati projekta bodo imeli neposredne učinke na bolj učinkovito porabo denarja, ki ga država namenja za nego gozda, saj bomo v projektu analizirali razmere in pretekla gibanja v Sloveniji, izpeljali primerjavo s tujino in predlagali kriterije za določanje prioritetnih negovalnih del. Razvoj bolj podrobnih smernic za nego gozda, glede na njihove ekonomske učinke bo dolgoročno izboljšal vrednost gozdov in s tem okrepil gozdarsko panogo. Projekt bo prispeval tudi h krepitvi zavesti o pomenu dolgoročnih vlaganj v gozdove ter posredno omogočil ohranjanje oz. odpiranje novih delovnih mest.   Rezultati projekta bodo omogočili razvoj strategij za ukrepanje v gozdovih prizadetih po ujmah, predvsem na področju obnove gozda na močno poškodovanih območjih in na področju premenilnih redčenj v manj poškodovanih in mlajših sestojih. Znotraj strategij ukrepanja bomo definirali sanitarno sečnjo, spravilo in umetno obnovo in na tak način zmanjšali ekonomske izgube, hkrati pa bo gozd hitreje dosegel svojo končno vrednost.   V delu projekta bomo analizirali dovzetnost dreves za poškodbe po žledu, kar bo ključnega pomena za povečevanje odpornosti gozda v Sloveniji. Odpornost gozda zmanjšuje tveganje pri gospodarjenju z gozdom, s čimer se zmanjšuje tudi ekonomsko tveganje in se povečuje stabilnost investicije v mladi gozd, ki jo preko subvencij izvaja država. Glede na napovedi v prihodnosti pričakujemo več ujm velikih razsežnosti. Stabilnost gozdov bo zato v prihodnje pomemben dejavnik, ki bo pozitivno vplival na stanje v gozdarski panogi.     Del projekta bo odgovoril na vprašanje, katero poškodovano in odmrlo drevje je smotrno odstraniti in katero ne. Nekdanje prakse sanacij gozdov po ujmah so brez izjeme odstranjevale vse drevje, ki je bilo poškodovano, kar pa ni vedno najbolj gospodarno. Rezultati tega dela projekta bodo pokazali, katere pozitivne vloge ima odmrlo in poškodovano drevje in kakšen delež tega drevja v gozdu lahko puščamo in na tak način zmanjšamo stroške sanacije, povečamo možnosti za gojitveno obravnavo in obnovo in omogočimo povečanje biotske pestrosti gozdov in s tem izboljšavo splošno koristnih funkcij gozdov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno