Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

SMERNICE PRIDELAVE NAMIZNEGA GROZDJA V SLOVENIJI S CILJEM POVEČANJA SAMOOSKRBE

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
VINSKA TRTA, SORTIMENT, NAMIZNO GROZDJE, KAKOVOST, PRIDELAVA, TEHNOLOGIJE, SMERNICE
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35363  dr. Vlasta Cunja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  0 
2.  35366  dr. Anka Čebulj  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  0 
3.  34668  Tadej Heric    Tehnični sodelavec  2014 - 2015  0 
4.  16240  dr. Anton Ivančič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
5.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
6.  18151  dr. Tjaša Jug  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
7.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
8.  29726  Radojko Pelengić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
9.  23820  mag. Borut Pulko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
10.  36437  dr. Jan Reščič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  0 
11.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2014 - 2017  0 
12.  30707  dr. Ana Slatnar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
13.  30340  Greta Sorta    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
14.  27954  Andreja Škvarč  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
15.  16147  Janez Valdhuber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
16.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
17.  00962  dr. Stanislav Vršič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  5 
18.  27952  dr. Ivan Žežlina  Biotehnika  Raziskovalec  2014 - 2017  0 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  14 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  11 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  6 
4.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  0 
Povzetek
Samooskrba Slovenije s pridelki rastlinske produkcije je na zelo nizki ravni, kar pa je posledica vse večjih stroškov pridelave hrane, nizkih odkupnih cen pridelkov domačega izvora ter cenenega uvoza, intenzifikacije monokulturnih nasadov ter zmanjšanja kupne moči slovenskega potrošnika. Pridelovalci grozdja in sadja iščejo dodatne vire, vzvode, s katerimi bi povečali prihodke na kmetijah in pridelava namiznega grozdja se je v zadnjem desetletju pokazala kot zelo tržno zanimiva kmetijska panoga. V Sloveniji je pridelava namiznega grozdja še mlada kmetijska panoga, ki pa ponuja veliko možnosti zaslužka, tako na ravni pridelave večjega obsega, kot tudi na manjših kmetijah, kjer bi lahko bila pridelava takega grozdja kot dopolnilna dejavnost in dodatna ponudba na vinskih, sadnih poteh širom Slovenije. Namizno grozdje, ki je danes dostopno slovenskemu potrošniku, je skoraj v celoti tuje izvora oziroma je uvoženega, ki pa je zaradi dolge transportne poti potrgano v neužitni zrelosti in zato tudi manj kakovostno. Grozdje spada med ne-klimakterične pridelke, ki imajo majhno fiziološko aktivnost, pomeni, da po obiranju se njihova kakovost ne spreminja oziroma se relativno hitro poslabša. Prav zaradi tega je potrebno grozdje, da se mu kakovost med dolgim transportom ne drastično poslabša, tretirati z različnimi kemičnimi pripravki, ki pa so pogosto škodljivi za zdravje potrošnika. In prav na slednje nas opozarja znana nemška organizacija za varstvo potrošnika (CVUA Stuttgart), ki je ob analizi vzorcev namiznega grozdja vzorčenega s polic ugotovila, da je kar 98% grozdja vsebovalo ostanke FFS in od tega kar 4% grozdja z vsebnostmi, ki so škodljive človeku. Predvsem zaradi vse večje osveščenosti potrošnikov o zdravem načinu življenja, v zadnjih letih v Evropi narašča potrošnja namiznega grozdja v prehrani ljudi. Uživanje grozdja pozitivno vpliva na metabolizem človeka, saj okoli 200 g zaužitega grozdja zadosti dnevne potrebe po vitaminih in mineralnih snoveh. Energija iz grozdja (grozdni sladkor) je hitro sprejemljiva za organizem, poleg tega pa grozdje vsebuje snovi, ki jih je moč najti le v nekaterih drugih živilih. Zato se lokalna pridelava in potrošnja namiznega grozdja povečujeta. Ob enem pa se mora povečati tudi delež okolju bolj prijaznih pridelav, predvsem ekološke, s katero okolje obremenjujemo manj s FFS ter povečamo prehransko vrednost pridelka, namiznega grozdja. Da bi tak način pridelave postal trajnostni in da bi pridelovalcu zagotavljal ekonomsko in socialno varnost, je potrebno postaviti t. i. sortne agro-ampelotehnične prakse, ki so nujno potrebne v pridelavi namiznega grozdja. Z opredelitvijo smernic pridelave namiznega grozdja bodo pridelovalci lahko učinkovito izrabljali pozitivne ter čim bolje izničili negativne vplive okolja. Med pomembnejšimi smernicami pridelave izpostavljamo izbor sorte vinske trte za pridelavo namiznega grozdja, saj se zanimanje za tolerantnejše in odporne sorte povečuje. Številni tuji žlahtnjiteljski centri so skrižali veliko število takih sort, vendar izkušnje z njimi v naših pridelovalnih razmerah so majhne oziroma zelo pomanjkljive. V okviru projekta bomo najprej po Sloveniji izbrali in nadgradili vzorčne, demonstracijske vinograde z namiznim grozdjem, v katerih bomo spremljali rastni in rodni potencial raziskovanih sort ter kemijsko in senzorično kakovost grozdja, ki jo te sorte dosegajo. V metodologijo merjenja in določanja kemijskih in senzoričnih analiz bodo vključena vsa sodobna in znana raziskovalna oprema ter metodika dela. Tako bomo dobili prve, preliminarne podatke o kakovosti teh sort v naših razmerah, in te bodo primerljive s podatki, ki jih navajajo druge raziskovalne ustanove, pridelovalci. Na podlagi triletnih rezultatov bomo dobili v vpogled v nabor sort, ki so potencialno zanimive za naše pridelovalne razmere, spoznali bomo njihove lastnosti in jih tako okarakterizirali ter jim pripisali agro-ampelotehniko. Rezultati raziskave bodo tudi pokazali katere sorte so v naših razmer
Pomen za razvoj znanosti
Pridelava namiznega grozdja v Sloveniji, v danih okoljskih razmerah je še neraziskana, predvsem ne o primernosti sort, ki bi kljubovale vremenskim razmeram, neprilikam in boleznim ter škodljivcem, ki so ključnega pomena za trajnostno in ekonomsko stabilnost rastlinske produkcije. Z raziskavo bomo doprinesli k poznavanju sort ter potencialu, ki ga imajo le-te v naših pridelovalnih razmerah, in prvič bomo ovrednotili primarne in sekundarne metabolite takega grozdja, ki pa vemo, da so pri namiznem grozdju pomemben pokazatelj kakovosti, tako senzorične kot tudi prehranske.   Dobljeni rezultati raziskave bodo omogočili postavitev nove paradigme okolju prijaznejše pridelave namiznega grozdja, in posledice le-tega na kemijsko in senzorično kakovost grozdja.   S tem projektom se dejansko širi področje vinogradniške znanosti, ki je bilo na tem segmentu do sedaj zelo deficitarno. Na osnovi znanstvenih dognanj bo prenos znanj izveden do širše vinogradniške stroke s čimer bo uporabnikom omogočen dostop do najnovejših dognanj na tem področju. Sorte s primernimi lastnostmi za naše pridelovalne razmere bodo lahko uporabljene v nadaljevanju žlahtnjenja oziroma pri križanju in pridobivanju novih sort.
Pomen za razvoj Slovenije
Rastlinska produkcija, pridelava hrane se je v Sloveniji, predvsem zaradi slabih ekonomskih vzvodov zelo zmanjšala, tako da je danes samooskrba s sadjem v Sloveniji dosegla najnižjo raven. Povečanje prihodkov na kmetiji, ki ga bomo dosegli predvsem z zmanjšanjem stroškov pridelave, bi lahko slovenske pridelovalce sadja spodbudila, da bi se spet odločali za pridelavo le-tega in tako povečali samooskrbo Slovenije. In prav pridelava namiznega grozdja, kot še ne izkoriščena kmetijska panoga v Sloveniji, lahko ima večji vpliv na trajnostno pridelavo sadja. Ampak za tako pridelavo, pridelovalci potrebuje smernice ter tehnološka navodila, s katerimi bodo lahko čim bolje zmanjšali negativne in čim bolje izkoristili pozitivne vplive okolja, vremenskih in talnih danosti. Izbor sorte, ki v danih pridelovalnih razmerah mora dati najboljše rezultate, je za trajnostno pridelavo ključnega pomena, saj se s tem izognemo večjemu vnosu FFS v nasad in posledično zmanjšamo onesnaževanje okolja, kot tudi povečamo prehransko varnost pridelka. To lahko tudi vpliva na izboljšanje splošne ocene države glede uporabe pesticidov, ki je za enkrat še pod evropskim povprečjem. Skrajšale se bodo tudi transportne poti oziroma čas prehajanja namiznega grozdja od vinograda do potrošnika, kar bo rezultiralo v večji svežini pridelka.   Rezultati raziskave bodo zagotovo pripomogli k povečanju pridelave namiznega grozdja v Sloveniji, kar bo povečalo tudi prihodke na kmetijah, saj se ga lahko vključi tako v intenzivno pridelavo, kot tudi pridelavo manjšega obsega, kot dodatno turistično ponudbo na vinskih, sadnih cestah Slovenije. Rezultati raziskave bodo posredno vplivali tudi na ohranjanje ter celo povečanje pridelave sadja na podeželju ter posledično k vsaj ohranjanju poseljenosti, krajine ter socialne varnosti kmetijcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno