Projekti / Programi
Dejavniki bakterijskih in virusnih okužb klapavic
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.05 |
Biotehnika |
Veterina |
Zdravstveno varstvo živil živalskega izvora |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
varna hrana, školjke, vzorčenje, klasifikacija, bakterije, virusi, ocena tveganja
Raziskovalci (18)
Organizacije (3)
Povzetek
Uživanje surovih ali termično ne dovolj obdelanih školjk, nabranih v vodah, onesnaženih s fekalijami, lahko pri človeku povzroči pojav alimentarnih toksikoinfekcij. Školjke se hranijo s filtriranjem vode in poleg hranilnih snovi v svojem telesu lahko kopičijo tudi patogene bakterije, viruse ali toksine. Zato je onesnaženost morske vode pomemben dejavnik gojenja školjk. Na stopnjo kontaminiranosti lahko vplivajo tudi plimovanje morja, letni časi, deževna in sušna obdobja ter številni drugi fizikalno kemijski dejavniki. V Sloveniji imamo tri registrirana školjčišča; Seča, Strunjan in Debeli rtič. Slovenska školjčišča so na podlagi zakonodaje uvrščena v kategorijo B, zato je školjke pred prodajo potrebno prečiščevati. Prečiščevanje školjk povečuje stroške gojenja, kar posledično zmanjšuje konkurenčnost slovenskih školjkarjev na trgu. Klasifikacija školjčišč je predpisana na podlagi števila E. coli v školjkah, medtem ko prisotnost virusov še ni natančneje raziskana. V naši raziskavi bomo evidentirali vse potencialne onesnaževalce morske vode, ki mikrobiološko kontaminirajo proizvodna območja školjk. Natančneje bomo spremljali podatke, ki se zbirajo iz različnih monitoringov in ocenili količine organskih onesnaževalcev sproščenih v različnih letnih časih. Vzorčenje bomo izvajali v Seči, Strunjanu in na Debelem rtiču ter v naravnem rastišču ob piranski Punti. V obdobju 13 lunarnih mesecev bomo trikrat mesečno vzorčili školjke in vodo in ob tem beležili več fizikalno kemijskih meritev (dinamiko morskih tokov, temperaturo, vrednost pH, raztopljeni kisik…). V vzorcih vode bomo določali število E. coli, v vzorcih školjk pa poleg števila E. coli tudi prisotnost norovirusov in virus hepatitisa A. Indikatorskim mikroorganizmom (E. coli), med katerimi so lahko tudi patogeni sevi, bomo ugotavljali prisotnost genov, ki bakterijam omogočajo patogeno delovanje ter njihovo odpornost na protimikrobna zdravila. Za ugotavljanje E. coli bomo uporabili predpisane metode v ISO standardu in metode verižne reakcije s polimerazo (PCR), za dokazovanjem virusov pa bomo uporabili različne metode RT-PCR. Rezultate mikrobioloških in viroloških preiskav bomo analizirali skupaj z vsemi v raziskavo vključenimi okoljskimi parametri in jih ustrezno statistično ovrednotili. Z izvedbo projekta bomo dobili natančne podatke glede kontaminacije školjk z bakterijami in virusi. Na podlagi analize podatkov bomo predlagali morebitne spremembe klasifikacije proizvodnega območja školjk in pripravili predlog obsega in načina vzorčenja. Interpretirali bomo rezultate testiranja vzorcev v naši študiji. Zbrali in analizirali bomo podatke predhodnih študij glede kontaminacije školjk in izdelali oceno tveganja. Proučili bomo pojavljanje virusov na posameznih lokacijah in ugotavljali morebiten vpliv bližnjih večjih izpustov fekalnih odplak. Na podlagi izdelane ocene tveganja bo odgovornim institucijam omogočen učinkovitejši nadzor kvalitete in varnosti pridelane morske hrane, nosilcem živilske dejavnosti - školjkarjem pa bo izvedena raziskava v pomoč pri zagotavljanju varnosti živil, ki jih proizvajajo in za katera so odgovorni.
Pomen za razvoj znanosti
Z intenzivnim enoletnim spremljanjem fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov pri školjkah klapavicah (Mytilus galloprovincialis) in morske vode iz gojitvenih območij, smo dobili razširjen vpogled glede stanja v slovenski marikulturi. Dobljene rezultate smo povezali s izrednimi dogajanji na morju, kot so npr. močni vetrovi, obilne padavine, morski tokovi in viri onesnaževanja. Z molekularnimi metodami smo ugotavljali prisotnost norovirusnih sevov in le-ti nam bomo glede na njihovo genetsko karakterizacijo služili pri epidemiološkemu povezovanju ob morebitnih izbruhih tovrstih obolenj pri ljudeh. V študiji smo poleg analize gibanja koncentracije bakterij E. coli v školjkah ovrednotili tudi vplive vzporedno merjenih parametrov. Z natančno načrtovanim odvzemom vseh potrebnih vzorcev smo z opravljenim delom pridobili rezultate, ki podrobno razčlenjujejo posamezne lokacije slovenskih školjčišč oz. mest, kjer se izvaja nabiranje školjk. Pri izoliranih bakterijah E. coli smo ugotavljali tudi prisotnost faktorjev patogenosti in odpornost proti protimikrobnim snovem in s tem dobili vpogled v nabor tovrstnih sevov v preiskovanem morskem ekosistemu. Izolirane seve smo razvrščali v skupino patogenih oz. komenzalnih bakterij. Podatki so v pomoč pri raziskovanju na področju morske ekologije, pomembni pa so tudi z vidika varnosti živil. S poznavanjem dejavnikov tveganja ter njihovo soodvisnost s pojavljanjem virusov in bakterij v školjkah smo oblikovali poročilo s poudarkom na oceni varnosti, ki je ključna pri zagotavljanju varnosti potrošnika.
Pomen za razvoj Slovenije
Vse žive školjke, ki gredo na trg za neposredno prehrano ljudi, morajo biti skladne z mikrobiološkimi merili, določenimi z Uredbo (ES) 2073/2015 in zdravstvenimi standardi za žive školjke, ki so opredeljeni v Poglavju V oddelka VII Priloge III Uredbe (ES) št. 853/2007 - glede organoleptičnih lastnosti in vsebnosti morskih biotoksinov. Slovenska školjčišča so uvrščena v razred B, v primerjavi s sosednjimi školjčišči na Hrvaškem in v Italiji, v nižjo kategorijo. Gojitev školjk poteka v izredno spremenljivih pogojih, s številnimi zunanjimi vplivi. S pomočjo analize stanja kontaminacije školjk smo ugotavljali možnosti uvrstitve posameznih slovenskih školjčišč v razred A, kar bi za proizvajalce predstavljalo višjo konkurenčnost na trgu in znižanje stroškov proizvodnje. Ocena stanja virov onesnaženja na področju priobalnega pasu, ki vpliva na kvaliteto morske vode v školjčiščih, je uporaben podatek in pomoč pri določanju novih lokacij školjčišč ter možne širitve že obstoječih. Proizvodnja klapavic, ki jih gojijo v Seči, Strunjanu in na Debelem rtiču, se je v zadnjem desetletju povišala na 500 ton. Stroški proizvodnje školjk so bistveno večji v primeru, da je le-te potrebno zaradi same kategorizacije pred oddajo v promet obvezno obdelali v centrih za prečiščevanje. S študijo smo ugotovili stopnjo mikrobiološke kontaminacije gojenih in prostoživečih klapavic v slovenskem morju. Pri ugotavljanju kontaminacije smo se osredotočili na prisotnost bakterij E. coli, virusa hepatitis A in norovirusov, poleg tega pa smo preiskovali tudi vsebnost bakterij E. coli in enterokokov v morski vodi iz gojišč ter ugotavljali vsebnost kovin tako v klapavicah kot tudi v morski vodi. S spremljanjem kvalitete morske vode v samih školjčiščih in s spremljanjem vpliva okoljskih onesnaževalcev smo evidentirali najpomembnejše dejavnike tveganja in podali predloge za zmanjšanje tovrstnega tveganja. S poznavanjem dejavnikov tveganja ter njihovo soodvisnost s pojavljanjem virusov v školjkah smo oblikovali poročilo s poudarkom na oceni varnosti za zagotavljanje varne hrane za vsa slovenska školjčišča. Te ugotovitve omogočajo odgovornim institucijam v Sloveniji učinkovitejši nadzor kvalitete in varnosti pridelane morske hrane, nosilcem živilske dejavnosti - gojiteljem školjk pa smernice in pomoč pri zagotavljanju varnosti živil, ki jih proizvajajo in za katera so odgovorni. Izvedena raziskava v kombinaciji z ocenami tveganja predvsem na področju virusne kontaminacije školjk služi potrošniku kot napotek k preprečevanju tovrstnih okužb. Podatki o vplivu okoljskih dejavnikov, kot so lastnosti morja (globina, plimovanje, morski tokovi) ter vremenski pojavi, ki smo jih tekom raziskave spremljali, omogočajo razumevanje kompleksnega dogajanja v morskem ekosistemu. Rezultati periodičnega spremljanja stanja kontaminacije na posameznih školjčiščih služijo tako za načrtovanje vzorčenja v okviru uradnega nadzora, kakor tudi za potrebe interne kontrole nosilcev živilske dejavnosti.
