Projekti / Programi
Ženske in prva svetovna vojna
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Spol, prva svetovna vojna,
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Preliminarni pregled obstoječe literature je pokazal, da obravnava žensk na Slovenskem med prvo svetovno vojno ostaja marginalizirana tematika zgodovinopisja. Le občasno je moč zaslediti omembe žensk v splošnih orisih vojnega dogajanja. Študije, ki se dotikajo zgodovine Slovenk v 19. in 20. stoletju, pa se le redko dotaknejo medvojnega stanja, osredotočajo se v glavnem na obdobje pred in po vojni. V tujini je raziskav o tej temi čedalje več, pričujoči projekt pa jim želi slediti. S tem bomo odpravili manko slovenskega zgodovinopisja in razširili spekter poznavanja dogodkov ter procesov prve svetovne vojne tudi na področju drugih zgodovinskih ukvarjanj, kot so npr. zgodovina psihiatrije, čustev, migracij, moškosti ter drugih spregledanih tem.
Pri raziskovanju položaja žensk bomo zajeli bolj ali manj vse regije naseljene s slovenskim prebivalstvom, pri čemer se bomo osredotočili tako na teritorij Soške fronte, kot tudi na njeno zaledje. V okviru projekta bomo prvič oskrbeli za sistematično zbiranje ženskega avtobiografskega gradiva tako iz javnih kot iz zasebnih arhivov, prav tako bomo kot vire uporabili druga avtobiografska pričevanja vojakov, oficirjev na fronti etc, pa tudi drugo arhivsko gradivo in literaturo. Le-tega bomo nato dopolnili še s slikovnimi preostanki in jih na koncu z interdisciplinarnim znanstvenim pristopom vključili v nove, izvirne študije.
V okviru projekta bomo obravnavali več vsebinskih sklopov, med drugim prispevek žensk k vojni ekonomiji. Ženske so postale v zaledju najpomembnejša plast družbe, ki je bila zadolžena za tekoče delovanje gospodarstva in javne sfere, z nadaljevanjem vojne pa postanejo tudi del vojaške sfere. To pa je po mnenju nekaterih zgodovinarjev temelj oz. odločilni korak k razvoju procesov, ki vodijo k emancipaciji žensk. V projektu bomo prikazali, kako je ta proces potekal med slovenskimi ženskami, kako so se vključevale v medvojno gospodarstvo in, nenazadnje, kako je gospodarstvo sprejemalo novo žensko delovno silo na posameznih področjih.
Poleg tega bomo opravili tudi diskurzivno in kritično analizo arhivskih virov, ki bodo omogočili fokusiranje na podobo ženske med vojno. Od žensk je država pričakovala, da postanejo »motivacija« vojakom, ki naj bi obranili svoje matere, žene in otroke. Toda nekatere ženske so se kljub temu odločile zoperstaviti navodilom o načrtnem žrtvovanju. Posledice vseh teh pričakovanj na eni strani in preganjanj na drugi, so bile za ženske tudi psihološko travmatične. Ženski mehanizmi spopadanja s travmami pa so ostali večinoma nevidni. Proučevanje čustev in intimne sfere ter ženske subverzivnosti bosta tako dva izmed vsebinskih sklopov projekta. Predzadnjo vsebinsko temo predstavlja posebna skupina žensk – begunk, ki so prihajale iz območij, ki jih je zajela fronta linija. Njihove izkušnje so bile različne, saj so se nekatere z družinami lahko naselile pri sorodnikih, spet druge so morale v begunska (delovna) taborišča. V okviru projekta pa bomo tudi raziskali, kakšne so bile posledice prve svetovne vojne in kaj so prva povojna leta doprinesla k izboljšanju oziroma poslabšanju položaja žensk v slovenski družbi in v njeni soseščini, tako v Italiji, Avstriji, kot na Madžarskem.
Iz samega orisa projekta je razvidno, da je vojna močno vplivala na vsakdanjik ženskega dela družbe, vendar sam proces še ni znanstveno ovrednoten. Vpliv vojne je segal še daleč v prihodnost, saj je njen konec porušil med vojno vzpostavljen sistem, v katerem je bila ženska razumljena kot nepogrešljiv, toda odvisen člen. Projekt torej namerava preučiti javno delovanje žensk v času vojne, a tudi ugotoviti kako je vojna prodrla v zasebno sfero žensk, kako jih je zaznamovala tako v materialnem kot čustvenem oziru.
Pomen za razvoj znanosti
Povečanje vedenja o prvi svetovni vojni: povečali smo znanje o prvi svetovni vojni zlasti na področju spola, ter na drugih doslej zapostavljenih področjih (zgodovina čustev etc…). Mednarodna umestljivost v preučevanju totalne vojne v kontekstu spola: Z raziskavo se je slovensko zgodovinopisje umestilo v kontekst bogate mednarodne literature, ki s svojimi teksti o vlogi žensk v prvi svetovni vojni od osemdesetih let dalje osvetljuje to tematiko. V Sloveniji doslej še ni bilo poglobljene, problemsko zastavljene oziroma sistematične študije o ženskem prebivalstvu v času vojne, in to kljub temu, da je potek Soške fronte na ozemlju, poseljenem pretežno s Slovenci, pustil velik pečat v življenju civilnega prebivalstva, med katerimi so prevladovale ženske. Prispevek k poglobljenemu poznavanju procesov in dejavnikov v slovenski zgodovini: osvetlitev vloge žensk v 1. svetovni vojni je pomenil hkratno osvetlitev ključnih vzvodov o intenzivnem idejnem, kulturnem, socialnem ter gospodarskem in političnem spreminjanju družbe z začetka 20. stoletja na Slovenskem tako na področju vsakdanjega življenja kot na področju družbenih struktur. Prispevek k področju ženskih študij na Slovenskem: analitičnih študij iz perspektive položaja žensk med prvo svetovno vojno navadno umanjka v številnih slovenskih sintezah s področja ženskih študij. Projektna skupina je naredila pionirsko dela na tem področju. Most med preučevalci zgodovine: intenzivno vključevanje vedenja poljudnih institucij (muzeji!), z amaterskimi ljubitelji zgodovine; slednji so na področju prve svetovne vojne pri nas številni, imajo precejšnje poznavanje terena in empiričnih vsebin, katere redko najdemo v arhivskih virih. Upoštevanje vidika lokalnosti: Projekt je upošteval številne regionalne specifike, vključno z razlikovanjem ruralnih in urbanih področij ter bližino frontnega vojskovanja in bolj oddaljenega zaledja. Prispevati k napredovanju zgodovinopisja kot stroke: Slovenska sodobna historiografija določenih tematik, ki so v tujini dokaj uveljavljene, še ni dovolj raziskala, naša raziskava je s proučevanjem čustev ter nasilja prispevala tudi k napredovanju zgodovinopisne stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
- Projekt je prispevek k zapolnjevanju razmeroma velikega zaostanka na področju razumevanja in kontekstualizacije prve svetovne vojne, ki velja za slovensko zgodovinopisje o tem epohalnem dogodku. Projektna skupina se je lotila tematike ne le s poudarkom na lokalnih, slovenskih specifikah, ampak se je več čas ozirala v primerljive perspektive iz tujih zgodovinopisnih okolij. - Z udeležbo na mednarodnih konferencah, ki so tematizirale različne vidike prve svetovne vojne, in z organizacijo mednarodne konference, ki se je osredotočala na vlogo žensk v prvi svetovni vojni, je projekt zbudil pozornost za zgodovino slovenskega prostora pri mednarodno uveljavljenih raziskovalcih, posebej v sosednji Italiji. Vzpostavile so se tudi medosebne povezave, ki bodo olajševale mobilnost slovenskih raziskovalcev ter promocijo njihovih znanstvenih spoznanj v bodoče. - Zaposlitev mlajših kolegov in kolegic, zlasti tistih, ki so se izobraževali v tujini, zmanjšuje fenomen »bega možganov« in hkrati v slovenski zgodovinski prostor prinaša znanja, ki so jih mladi z raziskovalnimi štipendijami in delu v raziskovalnih institucijah pridobili v mednarodnem okolju. Vključitev mlajših raziskovalcev in raziskovalk je pomembna dodana vrednost projekta, saj poskušamo na ta način vzpostaviti protiutež prikriti, a sistematični diskriminaciji mlajših raziskovalcev znanosti. - Zaradi narave dela v zgodovinski raziskovalni sferi, določene s projektnimi razpisi za določen čas, so posebej diskriminirane mlade ženske v rodnem obdobju, ko so zaradi oblikovanja družine in varstva otrok za določen čas odsotne z dela. Vključitev mlajših kolegic v raziskovalno skupino in njihova zaposlitev imata posreden pomen pri vzpostavitvi bolj enakovrednih možnosti v znanosti in visokem šolstvu. Z raziskovanjem položaja žensk in dinamik spola v preteklosti projekt posredno prispeva k ozaveščanju razmerij med spoloma v preteklosti in danes. - Posredno projekt promovira spolno enakopravnost z osvetljevanjem delovanja žensk v vojnem času in s kontekstualizacijo biografij žensk, ki so v tem obdobju bodisi bile javno aktivne ali pa je proces raziskovanja razkril njihove še neobjavljene biografske segmente. - S poglobljenim razumevanjem zgodovinskih izvorov, s seznanjanjem splošne javnosti s procesi, gibanji in dogodki, ki so krojili zgodovino Evrope, lahko bolje kontekstualiziramo izzive, s katerimi se spopada Slovenija danes in razvijamo drže, kot so empatija, toleranca in odprtost, ki so bistvene za demokratično in pluralno družbo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
