Projekti / Programi
Družbeno odgovorno korporativno upravljanje kot temelj nove razvojne paradigme Slovenije in EU
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
korporativno upravljenje, družbena odgovornost podjetij, nova razvojna paradigma, korporativno upravljanje v javnem sektorju, finančna in strukturna participacija
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Predmet raziskovanja prikazuje shema v prilogi 1.
Izboljšanje korporativnega upravljanja
Še pred dobrim desetletjem je veljalo, da morajo korporacijski modeli po svetu težiti k enemu samemu – anglo-saksonskemu modelu – če želijo postati učinkoviti in globalno konkurenčni. Vendar pa je mednarodna finančna kriza razkrila tudi vrsto slabosti omenjenega modela. Ena od slabosti izhaja iz načela maksimiranja vrednosti za delničarje, katerega vztrajno izvajanje v praksi je postal eden od pomembnih razlogov za finančno in gospodarsko krizo. Dejstvo, da je slabo korporativno upravljanje pomembno prispevalo k nastanku finančne in ekonomske krize, izhaja tudi iz dosedanjih ugotovitev še trajajočega ARRS projekta »Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja kot orodja za premagovanje svetovne gospodarske in razvojne krize«. Neustreznost korporativnega upravljanja pa ni preteklost in izhaja iz Sporočila Komisije z dne 5. 3. 2014 (COM(2014)150 final) o makroekonomskih neravnotežij.
Predmet raziskovanja bo korporativno upravljanje na različnih ravneh: v zasebnem in javnem sektorju, v podjetjih v državni lasti in v bankah ter drugih finančnih organizacijah, pri čemer bomo za doseganje optimalnosti predlagali spremembe v smeri:
a) DIVERZIFIKACIJE KONCEPTA UNIFORMNE LASTNINSKE PRAVICE
Anahronizem, ki povzroča krizo sodobnega kapitalizma, je v tem, da civilizacijski (kulturni) razvoj ter intelektualne, tehnološke, demokratične in socialne razsežnosti prehitevajo razvoj ekonomske podstati družbene organizacije. Modernizacija prilastitvenih (proizvodnih) in upravljavskih odnosov je condicio sine qua non premagovanja krize sodobnega kapitalizma. Zato bo predmet proučevanja kako zapustiti koncept enotne lastninske pravice in zakonodajno izpeljati njeno diverzifikacijo na naslednje vrste lastnine: zasebno, javno (državno in občinsko), korporacijsko, zadružno in socialno.
b) ISKANJA PRIMERNIH SPODBUD ZA UVELJAVITEV FINANČNE IN STRUKTURNE PARTICIPACIJE
Finančna participacija krepi socialno kohezijo, ki je po mnenju evropskega komisarja Barniera ključna za okrevanje evropskega gospodarstva, saj je kakovosten element dobrega (trajnega) vodenja podjetij; izboljša motivacijo zaposlenih; zvišuje konkurenčnost in dobičkonosnost podjetij; zagotavlja večje število delovnih mest in krepi korporativno družbeno odgovornost (CSR).
Na aktualnost tematike na ravni EU kažeta sprejetje novejših dokumentov s strani Komisije in Evropskega parlamenta in pred kratkim v Bruslju izvedena konferenca.
c) KREPITVE CSR
V sedanji korporativni model je treba vnesti tudi elemente večje družbene odgovornosti, zato bomo podali predloge pravnih in ekonomskih spodbud za zasledovanje dolgoročnega interesa čim širšega kroga deležnikov, pri čemer bomo izhajali iz končnih ugotovitev raziskave, ki je bila financirana v okviru 7. Okvirnega programa Komisije: “Impact Measurement and Performance Analysis of CSR” (2010 – 2013).
d) SPODBUJANJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN KOOPERATIV
Korporativno upravljanje razdolževanja realnega sektorja
Evropska Komisija je v že omenjenem sporočilu kot vir tveganja v Sloveniji navedla tudi preveliko zadolženost podjetij kot posledica neodgovornega korporativnega upravljanja v gospodarstvu in v bankah. Zato bomo raziskali možnosti za oblikovanje projektne skupine pod okriljem pristojnih institucij, ki bodo prispevale k prestrukturiranju podjetij in ohranjanju njihovih zdravih jeder, in pripravili predloge za ustvarjanje zakonskih podlag za delovanje organizacij, ki se ukvarjajo s t.i. turnaround managementom.
Financiranje SMEjev
V EU je več kot 20 milijonov SMEje (99 % vseh gospodarskih družb), zato so glavno gonilo gospodarske rasti, inovacij, zaposlovanja (zagotavljajo 2/3 delovnih mest in proizvedejo več kot polovico dodane vrednosti gospodarstva). Zavedajoč se njihovega pomena, bomo (po)iskali rešitve, kako izboljšati institucionalne pogoje za njihovo financiranje v Sloveniji in na ravni EU.
Pomen za razvoj znanosti
Poglavje z naslovom "Corporate social responsibility versus directors' duties and liabilities" v znanstveni monografiji z naslovom "Corporate Governance as a Tool for Economic Growth" predstavlja izjemen prispevek k identificiranju ključnih ovir v Sloveniji in EU, ki preprečujejo polno uveljavitev koncepta družbene odgovornosti podjetij kot temelja nove razvojne paradigme. Na temelju spoznanja, da isti normativni pristopi ne učinkujejo enako v različnih družbenih okoljih, saj je učinkovanje normativne ureditve v veliki meri odvisno od dejavnikov, ki so zunaj pravnega besedila, ki naj bi se prelilo v življenjske odnose, se predlaga sprejem EU direktive, s katero bi se direktorske dolžnosti znotraj nacionalnih korporacijskih zakonodaj harmonizirale tako, da bi bilo spoštovanje koncepta družbene odgovornosti podjetja obveznost poslovodstva in ne le priporočilo. Prispevek z naslovom “EU corporate governance, recent trends and developments, related to board composition and conflict of interests” objavljen v publikaciji “Economic and Social Development” predstavlja izjemen prispevek k razumevanja korporativne družbene odgovornosti in sicer se slednjega koncepta loteva z vidika učinkovitega korporativnega upravljanja. Namreč, prav pomanjkanje zakonodaje na področju korporativnega upravljanja – priporočila EU so inherentno nezavezujoča, posledično je tako državam članicam EU prepuščeno ali jih dejansko uzakonijo ali implementirajo le v obliki kodeksov - predstavlja pomembno oviro učinkovitemu in trajnostnemu korporativnemu upravljanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Podrobnejše proučevanje družbene odgovornosti je spodbudilo širši javni in politični diskurz o pomenu družbene odgovornosti za nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. V okviru analiz in raziskav je prenovljeno razumevanje koncepta "korporativne družbene odgovornosti" izpostavilo nujnost spremembe odnosa med državo in politiko v prihodnjem razvoju slovenskega političnega in družbeno-ekonomskega sistema. Poleg znanstvenega doprinosa k projektu, ki je rezultiral v objavi zbornika Corporate Social Responsibility in tudi monografije avtorja prof. dr. Rada Bohinca z naslovom Družbena odgovornost, ki je plod večletnih prizadevanj in raziskovanja različnih konceptov in sistemov na polju družbene odgovornosti, so potekale številne aktivnosti, ki so nekoliko razširile razumevanje družbene odgovornosti iz korporativnega ustroja v širše razumevanje koncepta družbene odgovornosti (societal responsibility). V okviru projekta so torej potekali nekateri dogodki, ki so omogočili širši vpogled/razumevanje družbene odgovornosti in hkrati opozorili na nekatere sistemske pomanjkljivosti in nedoslednosti: - V maju 2017 je bil na Fakulteti za družbene vede organiziran dogodek predstavitve knjige prof. dr. Rada Bohinca "Družbena odgovornost" v okviru katerega so bili predstavljeni nekateri rezultati projekta, kasneje pa podrobneje in obširneje vključeni v zbornik "Corporate Social Responsibility". S tem dogodkom se je začela serija razprav o pomenu družbene odgovornosti, tudi s strani političnih strank. - V maju 2017 je potekala Alumni konferenca FDV z naslovom "Družbena odgovornost". Častni govorec dogodka je bil predsednik Državnega zbora RS, dr. Milan Brglez. Uvodni prispevek k konferenci je predstavil prof. dr. Rado Bohinc. Nato sta se v okviru konference zvrstili okrogli mizi "Javna in korporativna družbena odgovornost" ter »Družbena odgovornost in socialno podjetništvo«. - prof. dr. Rado Bohinc je v maju 2017 sodeloval tudi na dogodku Prihodnost slovenske države blaginje, na katerem so svoje poglede in rešitve ključnih izzivov, ki so pred slovensko državo blaginje, predstavili strokovnjaki in oblikovalci politik s posameznih področij. - V septembru 2017 sta na 12. IRDO mednarodni konferenci »Družbena odgovornost in izzivi časa« sta sodelovala prof. dr. Rado Bohinc s prispevkom "Stebri in orodja nove družbene odgovornosti" in doktorska kandidatka Petra Podobnikar s predstavitvijo nekaterih ključnih vidikov monografije Družbena odgovornost. Rezultati projekta segajo tudi v leto 2018, in sicer: - Državni svet Republike Slovenije je februarja 2018 organiziral posvet z naslovom Deset zahtev za družbeno odgovornost, na katerem so govorci predstavili Listino z 10 zahtevami za družbeno odgovornost. Posvet sta odprla predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in prof. dr. Rado Bohinc. - V okviru mednarodne konference »Uniglobe International Management Conference V – Recent advances in Management: Management, Initiatives and Road Ahead« na Uniglobe Collegu, Nepal, je bil marca 2018 prof. dr. Rado Bohinc vabljen kot glavni govorec s predstavitvijo realnosti globalne družbene odgovornosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
