Projekti / Programi
Razvoj smernic za zmanjševanje agresivnosti na ravni šol na podlagi modela povezanosti agresivnosti in anksioznosti ter analize trenda obeh pojavov v slovenskih osnovnih šolah od leta 2007 do leta 2011
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S260 |
Družboslovje |
Psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
anksioznost, agresivnost, model zmanjševanja, šola,
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
28361 |
dr. Ana Kozina |
Vzgoja in izobraževanje |
Vodja |
2013 - 2015 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
0 |
Povzetek
Projekt na podlagi odnosa med anksioznostjo in agresivnostjo, njunih razvojnih trendov ter povezanih dejavnikov tako v domačem kot v šolskem okolju postavlja model zmanjševanja agresivnosti preko zmanjševanja anksioznosti. Projekt je vsebinsko nadaljevanje doktorske disertacije vodje projekta, ki je model povezanosti potrdila na velikem reprezentativnem vzorcu četrtošolcev in osmošolcev, ki so sodelovali v raziskavi TIMSS 2007 ter na velikem reprezentativnem vzorcu dijakov, ki so sodelovali v raziskavi TIMSS za maturante 2008. Znanstveno podlago za oblikovanje modela delno predstavlja na eni strani frustracijska teorija in na drugi strani model M.F. Delfos (2004). Metodološko se raziskava opira na raziskavi TIMSS in PIRLS. Ciljni skupini raziskav kot tudi projekta so učenci osnovnih šol (v analize so vključeni učenci četrtih in osmih razredov). Analize bodo opravljene na podatkih raziskave TIMSS 2007 (N=8394) in na podatkih raziskave TIMSS in PIRLS 2011 (N=9415). V obeh zajemih podatkov smo merili tudi anksioznost in agresivnost. Za merjenje agresivnosti in anksioznosti sta bili v obeh zajemih podatkov uporabljeni enaki lestvici, to sta Lestvica agresivnosti (LA) in Lestvica anksioznosti za otroke in mladostnike (LAOM). Prva meri splošno agresivnost in štiri komponente agresivnosti: telesna agresivnost, besedna agresivnost, notranja agresivnost in agresivnost v odnosu do avtoritete. Druga meri splošno anksioznost in tri komponente anksioznosti: čustva, odločanje, skrbi. Specifični cilji projekta so: (i) analiza razvojnih in časovnih trendov anksioznosti in agresivnosti v obdobju štirih let (kohortna longitudinalna študija); (ii) analiza pojasnjevalnih dejavnikov anksioznosti in agresivnosti (multipla regresijska analiza spremenljivk domačega okolja (npr. SES, migracijski status, aktivnosti staršev z otroki, aktivnosti prostega časa)in spremenljivk šolskega okolja (npr.: šolska klima, dosežki, stališča do učnih predmetov); (iii) preverjanje vzročnega modela povezanosti anksioznosti in agresivnosti iz leta 2007 na trend podatkih raziskave TIMSS 2011 ločeno za oba spola in za obe starostni skupini (s potrditvijo modela na različnih vzorcih, v različnih časovnih obdobjih in v različnih starostnih skupinah zagotovimo večjo posplošljivost rezultatov na populacijo in povečamo veljavnost izpeljanih zaključkov); (iv) preverjanje teoretično postavljenega modela zmanjševanja agresivnosti preko zmanjševanja anksioznosti v praksi (kvazieksperiment s kontrolno skupino). Za namene preverjanja modela v praksi projekt v naš prostor prinaša nov mednarodno priznan program zmanjševanja anksioznosti, to je program FRIENDS. Z njim bomo na priložnostnem vzorcu četrtošolcev in osmošolcev preverili ali lahko v realni situaciji preko zmanjševanja anksioznosti zmanjšamo tudi agresivnost. Program FRIENDS namreč omogoča, da v relativno kratkem času (deset tednov) dolgoročno zmanjšamo anksioznost učencev in s tem zmanjšamo negativne posledice visoke anksioznosti in posledično agresivnosti za družbo. Rezultati projekta imajo široko znanstvene kot tudi uporabno vrednost. Uporaba modernih metodoloških pristopov omogoča veljavno vključitev spoznanj v psihološko teorijo. Projekt prinaša nova znanja predvsem na področje razvojne in pedagoške psihologije in omogoča njuno večjo povezanost in celostno delovanje. Na drugi strani projekt v uporabo ponuja znanstveno utemeljen in empirično preverjen model zmanjševanja anksioznosti in agresivnosti s predpostavljenimi takojšnjimi (in tudi dolgoročnimi) pozitivnimi posledicami za vključene učence. Poleg teh neposrednih učinkov pa je model in program FRIENDS v njegovem okviru namenjen kasnejši širši preventivni in interventni uporabi v osnovnih šolah. Tako s prenosom novega programa in uvajanjem novega inovativnega modela zmanjševanja anksioznosti in agresivnosti v šolskem okolju učinki projekta presegajo čas trajanja projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt prinaša pomembna spoznanja na področju razvojne psihologije, to je spremljanje razvoja anksioznosti in agresivnosti pri isti generaciji učencev v obdobju 4 let (s hkratnim spremljanjem učinkov starosti in spola tako pri anksioznosti kot pri agresivnosti). Ker so longitudinalne kohortne raziskave na tako velikih reprezentativnih vzorcih redke, so spoznanja za razvojno psihologijo pomembna. Dodatno projekt ponuja analizo razvojnih trendov po komponentah anksioznosti (čustva, odločanje, skrbi) in po komponentah agresivnosti (telesna agresivnost, besedna agresivnost, notranja agresivnost in agresivnost v odnosu do avtoritete) in ne samo na ravni splošnih konceptov, kar se je sploh pri agresivnost izkazalo kot zelo tehtno (spremembe v času namreč lahko opazujemo na ravni posameznih oblik, ne pa tudi na ravni splošne agresivnosti). Zaradi usmerjenosti celotnega projekta v šolsko okolje so spoznanja pomembna tudi za pedagoško psihologijo. Projekt ugotavlja katere so tiste spremenljivke na ravni šoli, ki pomembno napovedujejo višjo anksioznost in višjo agresivnost. Projekt zajema veliko število spremenljivk zbranih v dveh časovnih obdobjih in na dveh starostnih skupinah in tako ponuja zaključke, ki lahko posamično ali kot celota služijo za razvoj strategij na ravni šol za zmanjšanje anksioznosti in agresivnosti (na primer z ukrepi izboljšanja šolske klime). Širok razpon dejavnikov na ravni šole (spremenljivke: šolska klima, stališča učencev do šolskih predmetov...) omogoča celosten pregled problematike in natančnejšo oceno dejavnikov, ki večajo anksioznost in agresivnost v šolskem okolju. Predvsem so pomembni tisti dejavniki, ki so skupni obema. Preko delovanja na te dejavnike lahko še dodatno pripomoremo k zmanjševanju agresivnosti in tudi anksioznosti ter s tem zmanjšamo negativne vplive, ki jih imata ta dva pojava na delovanje učencev in na izobraževalni proces v šolah. Nadalje projekt s sodobnimi metodami in na zelo velikih reprezentativnih vzorcih obravnava model povezanosti anksioznosti in agresivnosti. Ta model je v znanstveni literaturi inovativen in pomembno osvetljuje vzroke agresivnosti ter ima tudi praktične implikacije v novem pristopu zmanjševanja agresivnosti preko zmanjševanja anksioznosti. Model vzročne povezanosti je tako dopolnil spoznanja o vzrokih agresivnosti na teoretični ravni in prinesel praktične usmeritve za zmanjševanja agresivnosti na podlagi zmanjševanja anksioznosti. Glede na to, da so programi zmanjševanja agresivnosti v tujini in pri nas večinoma neučinkoviti, so rezultati spodbudni (v skupini, ki ni bila izpostavljena programu zmanjševanja anksioznosti se je agresivnost pomembno povečala). Inovativnost in nova spoznanja na vseh navedenih področjih pomenijo pomemben doprinos k razvoju znanosti in z poseganjem tako na področje razvojne kot na področje pedagoške psihologije omogočajo tudi njuno večjo povezanost in s tem razvoj povezanih modelov za učinkovitejše delo v praksi. Hkrati strokovnjakom na področju projekt ponuja celostno sliko anksioznost in agresivnosti v Sloveniji ter empirične dokaze, zbrane na metodološko ustrezen način, ki odpirajo nova raziskovalna vprašanja ter nadaljnji razvoj znanosti teh področij. Vsa spoznanja so bila redno, v času trajanja projekta in bodo tudi še po zaključku projekta objavljena v mednarodnih znanstvenih revijah in predstavljena na znanstvenih konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt ponuja teoretično osnovan in empirično preverjen načrt zmanjševanja anksioznosti in agresivnosti, ki motita tako delovanje učencev, kot šole in tudi družbe kot celote. Stalna anksioznost namreč prizadene otroka na čustvenem področju, škodi otrokovemu telesnemu zdravju, vpliva na njegov razvoj, učenje in razvoj medosebnih odnosov, še posebej v šolskem obdobju. Tudi agresivnost ima negativne posledice tako za žrtve agresivnih vedenj (znižani šolski dosežki, anksioznost, depresivnost, samomorilnost) kot tudi pri izvajalcih agresivnih vedenj (znižani šolski dosežki, slaba samopodoba, težave v kognitivnem in socialno kognitivnem delovanju…). Projekt na celosten način obravnava anksioznost in agresivnost in njuno vlogo v šolskem prostoru. Pri te je pomembno podariti, da so zbrani podatki zbrani na velikih reprezentativnih vzorcih osnovnošolce v Sloveniji ter tako veljaven odraz trenutnega stanja. Pri tem vstopa v ospredje podatek o pomembnem porastu anksioznosti v obdobju opazovanih štirih let, kar odpira vprašanja zmanjševanja in obravnave tako na ravni šol kot širše. Hkrati z izpostavljanjem nujnosti obravnave projekt v Slovenijo prinaša nov program socialnega in čustvenega učenja PRIJATELJI (angl. FRIENDS), ki je pri nas novost. Program PRIJATELJI se je izkazal kot učinkovit pri zmanjševanju anksioznosti v več državah in je edini program te vrste priznam pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO, 2004). Raziskave (Barret idr., 1996; Barret idr., 2001) kažejo, da se simptomi anksioznosti zmanjšajo v povprečju pri 80 % udeležencih po zaključku programa in še bolj pomembno pozitivni učinki vztrajajo tudi 6 let po zaključku programa (Barret idr., 2001). V Sloveniji smo v okviru projekta ugotovili številne pozitivne učinke tako na težave povezane z anksioznostjo kot na težave povezane a agresivnostjo. Program (delovni zvezki za učenci potrebni za izvedbo v razredu) so bili prevedeni in prirejeni za naše okolje in so tako lahko uporabni v bodoče (pri čemer je potreben dodaten dogovor o uporabi z avtorji programa, za namene preverjanje učinkovitosti programa v Sloveniji je bila namreč sklenjena časovno omejena raziskovalna pogodba). Glede na učinkovitost programa je vnos glede na doprinos minimalen. Zmanjševanje anksioznosti in agresivnosti v zgodnjem obdobju se navezuje na višjo učno uspešnost in kasneje v življenju tudi na večjo delovno uspešnost ter s tem večji doprinos družbi. Z večanjem delovne učinkovitosti se veča tudi storilnost gospodarstva hkrati pa je s tem tudi manj odsotnosti z dela in bolniških staležev. Raziskave (Connor, 2002) na primer kažejo, da imajo otroci, ki so v otroštvu agresivni v odraslosti pogosteje nezaposleni, kar veča breme države in družbe kot celote.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
