Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba sonarja v raziskavah aktivne tektonike in paleoseizmologije na ozemljih z nizko intenzivnostjo deformacij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.06  Naravoslovje  Geologija  Regionalna geologija 

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
paleoseizmologija, aktivna tektonika, geofizikalne raziskave, sonar
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  247 
2.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  431 
3.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  325 
4.  34916  Petra Činč Gregorič  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  11 
5.  11443  dr. Andrej Gosar  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  455 
6.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  207 
7.  38136  dr. Ana Novak  Geologija  Mladi raziskovalec  2016  111 
8.  22355  dr. Sašo Poglajen  Arheologija  Raziskovalec  2013 - 2016  100 
9.  30150  mag. Petra Slavec  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2016  19 
10.  20249  dr. Andrej Šmuc  Geologija  Raziskovalec  2013 - 2016  407 
11.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Vodja  2013 - 2016  324 
12.  33141  dr. Marjana Zajc  Geologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2015  90 
13.  34981  Jože Žarn  Rudarstvo in geotehnologija  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  44 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.263 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.782 
Povzetek
Predlagamo uporabo visokoločljivih sonarskih meritev mikrotopografije in podpovršinske strukture sedimentov v morju, jezerih in rekah kot potencialno močno metodo za ugotavljanje znakov aktivnih tektonskih deformacij in paleoseizmičnosti. Zaradi praviloma dobre ohranjenosti sedimentov v podvodnem okolju, ter sub-decimetrske ločljivosti sonarskega profiliranja, je predlagani pristop še posebej primeren za raziskave v območjih z nizko intenzivnostjo deformacij, kjer konvencionalnih indikatorjev aktivne tektonike ni ali pa so težko določljivi. Razen tega je izvedba meritev na vodnih telesih v večini primerov enostavnejša, hitrejša in cenejša od običajnih geofizikalnih raziskavah na kopnem ali od izdelave paleoseizmoloških razkopov. Glavni cilj projekta je razviti in umeriti metodologijo raziskav in jo preizkusiti na izbranih, dobro raziskanih lokacijah, kjer so bile aktivne tektonske deformacije že ugotovljene z drugimi metodami. Rezultati projekta bodo tako lahko prispevali tudi k izboljšanju regionalnih seizmotektonskih modelov in večji zanesljivosti ocen potresnega tveganja.
Pomen za razvoj znanosti
V raziskavah aktivnih tektonskih deformacij in paleoseizmologije predstavlja sonarsko snemanje topografije in globinske strukture morskega, jezerskega in rečnega dna dodatek, v nekaterih primerih pa tudi poceni alternativo refleksijskim seizmičnim raziskavam. Omogoča zajem podatkov z večjo ločljivostjo snemanja in izvedbo snemanja na praktično vseh vodnih telesih, neodvisno od globine vode in plovnosti. Zaradi visoke ločljivosti je metoda še posebej primerna za analize majhnih premikov v okoljih z nizko intenzivnostjo deformacij. V takih okoljih so sedimenti morskega, jezerskega in rečnega dna eden najbolj zanesljivih in dostopnih arhivov kvartarne do recentne tektonske aktivnosti. Zato naša predlagana metodologija predstavlja pomembno orodje pri paleoseizmoloških raziskavah in iz njih izhajajočih ocenah potresne ogroženosti ozemlja. V projektu smo razvili delovni postopek, ki temelji na prostorskem (3D) pristopu in v sonarsko snemanje uvaja tehnike, ki so sicer v uporabi v refleksijskih seizmičnih raziskavah. Postopek temelji na uporabi relativno poceni snemalne opreme in odprtokodne programske opreme za obdelavo in interpretacijo meritev in je s tem dostopen najširšemu krogu uporabnikov v akademskih in raziskovalnih krogih. V projektu smo raziskovali kvartarne tektonske deformacije v Tržaškem zalivu, ki sodi v širši pas Jadransko-Evrazijske kolizijske cone. Tridimenzionalna zgradba te cone, njena recentna aktivnost, hitrosti deformiranja in lokaliziranje deformacije znotraj cone predstavljajo ena ključnih odprtih vprašanj pri razumevanju recentne dinamike Alpskega orogenskega sistema. Z refleksijskim seizmičnim snemanjem SLOMARTEC 2013 v slovenskem morju smo pridobili ključne podatke za opredelitev geometrije tektonskih struktur, njihove kinematike in časovnega razvoja. Naše raziskovalno območje predstavlja v svetovnem merilu izjemen študijski primer, ker je mogoče strukture iz podmorja direktno povezovati s strukturami ki so bile kartirane in analizirane na obali Tržaškega zaliva. Naši rezultati dokazujejo, da v območju Tržaškega zaliva v celotnem obdobju kvartarja ni bilo večjih tektonskih premikov, kar pomeni da se aktivni del kolizijske cone nahaja severneje. V podmorju smo dokumentirali večje število subvertikalnih kvartarno aktivnih prelomov. Naša tektonsko-geomorfološka analiza nakazuje, da se v obalnem območju, verjetno okoli Debelega rtiča, nahaja aktiven seizmogen narivni prelom. Naša uporaba detajlne batimetrije morskega dna pridobljene s sonarskim snemanjem in rekonstrukcija pleistocenske paleotopografije kot geomorfnega markerja predstavlja metodološko novost pri preučevanju aktivnih tektonskih procesov. Čeprav so ocenjene hitrosti premikov majhne, naši rezultati zahtevajo ponovno evalvacijo potresne ogroženosti obalnega območja. Z visokoločljivim sonarskim profiliranjem smo raziskali stratigrafsko arhitekturo in geomorfne značilnosti najmlajšega dela sedimentnega zaporedja v Tržaškem zalivu, ki zajema transgresijski prehod iz pleistocenske kontinentalne v holocensko morsko sedimentacijo. Naša raziskava je prva, ki je za študij sedimentov in mehanizmov njihovega odlaganja v Tržaškem zalivu uporabila prostorski (3D) pristop. V okviru projekta je bila s kompilacijo podatkov slovenskih in italijanskih sodelujočih organizacij izdelana prva karta debeline holocenskih sedimentov, ki pokriva čezmejno področje Tržaškega zaliva. Karta omogoča celovit pristop k preučevanju sedimentarnih, tektonskih erozijskih in podnebnih procesov, ki so vplivali na holocensko sedimentacijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Metodologija sonarskih raziskav, ki smo jo razvili v projektu, je tudi komercialno zanimiva. Uporabna je tako v raziskavah pri projektiranju pomembnih infrastrukturnih objektov, ki so kritično ranljivi zaradi potencialne potresne ogroženosti in neposredno ali posredno vezani na vodna telesa (npr. hidroelektrarne, jedrske elektrarne, plinski terminali), kot tudi pri ocenah stanja in ogroženosti nekaterih že obstoječih objektov (npr. jezov akumulacijskih jezer). Neposredno je imela izvedba projekta velik pomen za sodelujoče podjetje Harpha Sea, d.o.o Koper, saj znotraj projekta razvite in preizkušene metode pomenijo pomembno razširitev njihove ponudbe storitev, ki bodo tako še bolj interdisciplinarne (združevanje hidrografije kot ene osnovnih dejavnosti podjetja, z geologijo). Ključnega pomena je tudi neposredno sodelovanje z geološko stroko, ki za podjetje pomeni izobraževanje lastnega kadra v smislu osamosvajanja pri interpretaciji podatkov. K temu podjetje tudi že sicer stremi z usposabljanjem mladih raziskovalcev s področja geologije (eden že uspešno zaključen, drugi v teku). Pričakujemo, da bo že obstoječe in redne stranke podjetja (npr. hidroelektrarne, pristanišča), dodatna ponudba, ki predvideva oceno potresne nevarnosti na območju njihove infrastrukture (npr. jezovi, pomoli, skladišča,...), zelo zanimala in se bodo zanjo odločale. Ponudba tovrstnih celostnih storitev od izvedbe do interpretacije je svojevrstna novost, s katero bi lažje vstopali tudi na tuje trge in s tem širili svojo dejavnost. Projekt je prispeval pomembne nove podatke o kvartarni tektonski aktivnosti v obalnem območju Slovenije, ki s tega vidika doslej ni bilo raziskano. Ti podatki pomenijo vhodne parametre pri izdelavah ocene potresne nevarnosti, ki so podlaga za državno določene smernice pri projektiranju in izgradnji infrastrukturnih, gospodarskih in zasebnih objektov. Za Republiko Slovenijo pomenijo pomembno pridobitev podatki refleksijskih seizmičnih raziskav v slovenskem morju SLOMARTEC 2013, ki smo jih v okviru projekta pridobili s tujim partnerjem OGS (Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale). To so prve geofizikalne raziskave globoke geološke zgradbe slovenskega podmorja, ki so podlaga za evalvacijo in načrtovanje raziskav naravnih virov in alternativnih energijskih virov. Podatki snemanja so bili predani trem državnim ministrstvom. V okviru projekta smo razvili dolgoročno sodelovanje z inštitutom OGS, ki obsega usposabljanje raziskovalcev, izmenjavo raziskovalne opreme in prenos znanja. Na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani smo vzpostavili potrebno infrastrukturo (strojno in programsko opremo ter arhiviranje podatkov) za obdelavo in interpretacijo geofizikalnih snemanj s sonarskimi in seizmičnimi metodami. Na podlagi pridobljenega znanja in podatkov smo razširili področja delovanja raziskovalne skupine na fakulteti in jo z interdisciplinarnimi povezavami usmerili v raziskave morskih sedimentov in njihove geokemijske, okoljske in paleoklimatske interpretacije. V okviru projekta smo začeli izobraževanje nove doktorice znanosti s specializacijo za geofizikalne raziskave sedimenta morskega dna. Rezultate in produkte projekta smo uvedli v študijski proces na fakulteti na vseh treh stopnjah študija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno