Projekti / Programi
Gledališke in medumetnostne raziskave
01. januar 2013
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program »Gledališke in medumetnostne raziskave« je usmerjen v temeljne raziskave na področju slovenske umetnosti, zlasti gledališča, likovnih umetnosti in glasbe, njegov pomen pa sega tudi na širše polje humanistike. Pomeni prvo institucionalizirano znanstveno povezavo med tremi slovenskimi umetniškimi akademijami na Univerzi v Ljubljani: Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter Akademijo za glasbo. Program povezuje teoretske in zgodovinske vidike ter uveljavlja transdisciplinarne metodološke pristope, ki preraščajo okvire tradicionalnih akademskih disciplin. Kot tak povezuje sicer prepogosto zaprta, hermetična polja partikularnih umetnostnih pogledov in analiz. Usmerjen je v preučevanje zgodovinskih in sodobnih (med)umetnostnih pojavov ter razvijanje novih metodoloških orodij in interpretativnih modelov. Poleg medsebojnega oplajanja vključenih področij tovrstna inter- oz. transdiciplinarna naravnanost omogoča temeljitejšo kontekstualizacijo umetnosti znotraj širših kulturnih in družbenih dinamik. Znanstvenoraziskovalne aktivnosti izhajajo iz sodobnih teoretizacij splošne umetniške in kulturne problematike, hkrati pa se naslanjajo na relevantne historične metodologije in novejše študije sodobnih umetniških praks in fenomenov. Program je posebej usmerjen v preučevanje gledališkega polja in slovenske problematike, ki terja kontekstualizacijo znotraj specifičnih zgodovinskih, družbenih in političnih okoliščin.
Ob preučevanju gledaliških in medumetnostnih pojavov je raziskovalna skupina evidentirala številne vrzeli v zgodovini slovenske umetnosti in v izdatni meri na novo osvetlila njen razvoj (v 20. stoletju). V prihodnjih letih bo raziskala, na kakšne načine je slovenska umetnost v 20. in v prvih dveh desetletjih 21. stoletja participirala v razpravah o širših družbenih vprašanjih in dejavno sooblikovala kulturnopolitični prostor. Hibridne prostore na križišču gledališča, likovne umetnosti in glasbe, ki se kažejo kot izborno prizorišče umetnostnih inovacij, bo preučila z vidika družbenih in medkulturnih izmenjav s sosednjimi kulturami (slovansko, romansko in germansko). Raziskala bo njihov vpliv na oblikovanje slovenske nacionalne identitete.
Trdna vpetost raziskovalne skupine v mednarodne raziskovalne projekte in druge mreže zagotavlja preverjanje izsledkov v medkulturni in mednarodni perspektivi. Mednarodne povezave potekajo v projektih STEP Project on European Theatre Systems, European Network for the Research and Documentation of Performances of Ancient Greek Drama, IFTR/FIRT International Federation for Theatre Research, PSI Performance Studies International itn. Vzpostavljene so tudi izmenjave s številnimi partnerji na tujih univerzah (Freie Universitat Berlin, University of Warwick, Trinity College Dublin, York Universiy, University of Toronto itn.).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je temeljnega pomena za študije gledališča, likovnih umetnosti in glasbe, saj prinaša izvirne raziskave o fenomenih, ki so odločilno zaznamovali razvoj slovenske umetnosti. Raziskave gledaliških in medumetnostnih pojavov so usmerjene v preučevanje povezav med posameznimi področji umetnosti, ob tem pa na novo osvetljujejo in kritično revidirajo že uveljavljene razlage. Posebna pozornost je namenjena razvijanju terminologije in novih metodoloških orodij, saj kompleksni fenomeni na križišču različnih umetniških področij in njihovih disciplin potrebujejo ustrezna poimenovanja in inovativne pristope k njihovemu preučevanju. Posebna vrednost programa je v tem, da specifična vprašanja stroke obravnava s širšega sociološkega in kulturološkega vidika. Gledališke in medumetnostne pojave na Slovenskem preučuje v vzajemni soodvisnosti družbenih, kulturnih in ekonomskih paradigem ter slovensko umetnost prepoznava kot dejavno sooblikovalko družbenih in medkulturnih izmenjav. Raziskava bo pokazala, na kakšen način so medkulturni stiki na področju umetnosti vplivali na konfiguracijo širšega kulturnega in družbenopolitičnega prostora. Sistematično evidentiranje medkulturnih izmenjav, ki so potekale v slovenskem prostoru kot stičišču slovanske, romanske in germanske kulture v 20. stoletju in v prvih dveh desetletjih 21. stoletja, bo prinesla izvirna spoznanja tudi k narodopisnim študijam in podala nove poglede na vprašanje o oblikovanju slovenske nacionalne identitete. Raziskava o simbolni, kulturni in ekonomski vrednosti umetniških stvaritev bo natančneje opredelila vlogo umetnosti v slovenski družbi. Glede na kompleksnost obravnavane tematike pričakujemo, da bo raziskovalni program relevantno prispeval k dialogu o aktualnih epistemoloških in metodoloških vprašanjih humanistike.
Raziskovalni program presega nacionalni okvir raziskave. Doslej so se rezultati izkazali zanimivi predvsem za študije umetnosti, in sicer v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Glede na objave v referenčnih znanstvenih publikacijah (Theatre Research International – Oxford University Press, Performance Research – Routledge, Theater – Yale School of Drama & Duke University Press, Rodopi, Muzikološki zbornik/Musicological annual) in zaradi vpetosti raziskovalne skupine v mednarodne projekte in mreže pa je v prihodnje mogoče pričakovati še večji vpliv. Nova spoznanja so že del izobraževalnega procesa na Univerzi v Ljubljani, prenesena pa so tudi na tuje univerze (med njimi University of Warwick, Trinity College Dublin, FU Berlin).
Raziskava z zbranimi empiričnimi analizami in dokumentarnimi gradivi pomembno dopolnjuje tudi nacionalno zbirko podatkov o slovenski umetnosti, zlasti gledališki, likovni in glasbeni, ter prispeva k varovanju kulturne dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Teoretična in zgodovinska refleksija tujih in slovenskih umetnostnih pojavov pomembno vpliva na razvoj kulturnih in umetnostnih dejavnosti na Slovenskem ter na ohranjanje nacionalne in kulturne dediščine, posredno pa tudi na trajnostni razvoj države, kar je zlasti v luči velikih družbenopolitičnih, gospodarskih, kulturnih in tehnoloških sprememb 21. stoletja pomembna naloga. V sodobnem svetu so odprtost, prehodnost, mobilnost ter multikulturnost in večjezičnost na eni strani vrednote, na drugi pa, zlasti pri manjših narodih, rušenje kulturnih in nacionalnih meja vzbuja identitetno negotovost. Zato je za slovenski narod, ki se je skozi zgodovino vedno utemeljeval s kulturo, svojo identiteto pa vzpostavljal s slovenskim jezikom, v takšnih razmerah nujna intenzivnejša skrb za razvoj kulture in umetnosti. S poglobljeno refleksijo odnosov med umetnostjo, družbo in državo skozi zgodovino in danes, s preučevanjem vpetosti slovenske umetnosti v medkulturne povezave ter z razširitvijo raziskovalnega polja na diasporo ter zamejstvo bo raziskava temeljno prispevala k utrjevanju slovenske nacionalne identitete, obenem pa utrdila njeno pozicioniranje v evropski skupnosti. Ustvarila bo teoretični temelj za uveljavitev operativnih razvojnih smernic v delovanju slovenskih kulturnih organizacij in njihovih strategij mednarodnega nastopanja, obenem pa bo uporabna kot izhodišče za načrtovanje prihodnjih kulturnih politik. Prispevala bo tudi h gospodarskemu razvoju, saj ima – kot bo pokazala raziskava razmerij med simbolno, kulturno in ekonomsko vrednostjo umetniških stvaritev – umetnost v njem pomembno vlogo. Interdisciplinarni pristop k obravnavi zgodovine slovenske umetnosti in njene družbene vloge bo omogočil nadgradnjo in razširitev raziskovalnih polj različnih humanističnih ved (študijev gledališča, umetnostne zgodovine, literarne vede, sociologije, antropologije, jezikoslovja, muzikologije), odprl tudi nove smeri raziskovanja in omogočil diskurz med tradicionalno ločenimi disciplinami (humanistične in nehumanistične znanosti).
Raziskovalni program bo temeljno prispeval tudi h kakovostnejšemu univerzitetnemu študiju za umetniške poklice in humanistične discipline v Sloveniji, saj člani raziskovalnega programa delujejo kot pedagogi in raziskovalci na izobraževalnih umetniških in humanističnih ustanovah. Ta vloga je v sedanjem času še posebej pomembna in odgovorna, saj so slovenske univerze del skupnega evropskega visokošolskega in kulturnega prostora, ki spodbuja pretok znanj in medkulturne izmenjave. Glede na vpetost članov programske skupine v mednarodne raziskovalne in kulturne projekte je mogoče zagotoviti, da bo raziskovalni program tudi v prihodnje promoviral slovensko kulturo, umetnost in znanost v svetovni javnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
