Projekti / Programi
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina Demokracija in razvoj se ukvarja z raziskovanjem razvojne dinamike sodobnih družb. Pojem razvoja namreč zajema vsa ključna družbena področja, od ekonomije in znanosti do politike. Kljub temu, da ga je mogoče razumeti na relativno nevtralen način, tj. kot potek oz. odvijanje stvari, pa običajno vsebuje tudi kvalitativno dimenzijo v smislu izboljševanja stanja stvari, se pravi krepitve kvalitete v skladu z določenimi kriteriji. V tem smislu je razvojna uspešnost sposobnost sistema za uresničevanje ciljev, ki so v skladu s postavljenimi kriteriji.
Programsko skupino zanima razvoj v demokratičnem kontekstu, tj. znotraj parametrov sistema parlamentarne demokracije. Razvoj je tako razumljen kot dejavnik krepitve demokratičnih potencialov družbe. Demokracija namreč potrebuje svoje družbene predpostavke (social requisites) (Lipset), ki zajemajo sklop ekonomskih (ustrezna raven materialne blaginje), socialnih (številčen in avtonomen srednji sloj) in kulturnih dejavnikov (vrednote individualizma). Te omogočajo njeno zakoreninjenje. Tako je razvoj demokracije mogoče razumeti kot integralni del celovitega družbenega razvoja.
Raziskovalno delo skupine je usmerjeno v obravnavo razvojnih performanc in izzivov, s katerimi se soočajo slovenska in ostale sodobne družbe. Primarni cilj delovanja skupine je:
- raziskovanje demokratičnih procesov na nacionalni, evropski in globalni ravni
- analiza razmerij med različnimi dimenzijami demokratičnega političnega življenja
- raziskovanje vzročno-posledičnih povezav med socio-ekonomskimi performancami in demokratično stabilnostjo družbe
- analiza indikatorjev, ki 'merijo' različne vidike kakovosti vladanja (quality of governance), in oblikovanje modela za evalvacijo dela državnih institucij.
- preučevanje strategij za kreiranje razvojnih politik in njihova implementacija na nacionalnem, regionalnem in evropskem nivoju.
Raziskovalna usmeritev programske skupine vključuje tako teoretsko tematizacijo obravnavanih fenomenov kakor tudi njihovo empirično analizo. Spoznavni pristop skupine je izrazito interdisciplinaren, saj kombinira znanja različnih družboslovnih disciplin, kot so sociologija, politologija, ekonomija, komunikologija. V teoretskem smislu se navezuje na različne relevantne teoretske pristope, kot so sistemska teorija, neoinstitucionalistična teorija, demokratična teorija elit, teorija socialnega kapitala, teorija javne izbira, novo upravljanje javnega sektorja, pristop pragmatistične filozofije itd., katerim je vsem skupna integralna obravnava družbenih fenomenov, ki sega preko disciplinarnih meja. S pomočjo kombinacije različnih teoretskih pristopov in raziskovalnih metod bo ustvarjena podlaga za inovativno analizo in pojasnjevanje vzročno-posledičnim povezav med različnimi komponentami demokratične političnega življenja in razvojnimi performancami določene družbe.
Pomen za razvoj znanosti
Na podlagi interdisciplinarnega in multiteoretskega pristopa je raziskovalno delo skupine ponudilo celovit in kompleksen vpogled v problematiko družbenega razvoja. Šlo je za integracijo raznolikih, a kljub temu kompatibilnih teoretskih in empiričnih spoznanj in s tem preseganje disciplinarne in konceptualne fragmentiranosti. Močno je bila izpostavljena komparativna komponenta v smislu usmerjenosti v mednarodno-primerjalno analizo različnih vidikov delovanja demokracije in družbenega razvoja, ki so jo dopolnjevale posamezne študije primera, na podlagi katerih je bilo mogoče dobiti bolj globinski vpogled v obravnavano problematiko. To je pomenilo inovativno kombiniranje in povezovanje različnih raziskovalnih pristopov in metod (t.i. triangulacija), kot so fuzzy set analiza, izvajanje fokusnih skupin in uporaba različnih multivariantnih metod. Na ta način je delo skupine pomagalo osvetlili nekatere najpomembnejše razvojne vidike, kot so kvaliteta vladanja in upravljanja, oblikovanje razvojnih strategij, povezovanje strateških resursov itd. Zelo dobri rezultati skupine v smislu znanstvene publicistike in števila citatov najbolje izkazujejo njeno znanstveno relevantnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna spoznanja skupine ponujajo koristno pomoč pri načrtovanju razvojnih politik na različnih področjih slovenske družbe. Pomagajo tudi razjasniti nekatere pomembne dileme, povezane s razvojem Slovenije, predvsem v smislu izbire v razvojno najprimernejšega modela socio-ekonomske regulacije in najustreznejših strategij za njegovo udejanjenje v praksi. Člani programske skupine so si prizadevali za diseminacijo svojih raziskovalnih spoznanj med različnimi deležniki (državo/politiko, gospodarstvom, civilno družbo), kar je prispevalo k osveščanju in senzibiliziranju javnosti za najpomembnejše razvojna vprašanja, s katerimi se sooča slovenska družba. Poleg tega so člani programske skupine angažirani v širšem družbenem kontekstu, bodisi kot eksperti za posamezna področja bodisi kot komentatorji družbenega dogajanja (ki se pojavljajo v različnih slovenskih medijih), s čemer prispevajo k prenosu znanstvenih spoznanj v širšo prakso ter popularizaciji le-teh v javnosti. Delovanje skupine zaradi njene integralne in interdisciplinarne usmerjenosti, ki pomeni medsebojno oplajanje spoznanj z različnih disciplinarnih področij, tudi prispeva k razvoju različnih družboslovnih disciplin v Sloveniji. Njena vpetost v mednarodni prostor omogoča prenos dobrih praks iz tujine pri snovanju in implementaciji razvojnih politik. Omeniti velja raziskavo Slovenski utrip, ki jo je mesečno izvajala Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici v sodelovanju z agencijo Parsifal. V snovanje raziskav so bili aktivno vključeni člani programske skupine. Poleg standardnih vprašanj o podpori vladi in političnim strankam so vsebovale te raziskave tudi vprašanja o tem, kako državljani ocenjujejo stanje na različnih ključih družbenih področjih, od gospodarstva, šolstva pa do medijev in politike. Na ta način seje ugotavljalo, kako javnost percipira stanje v družbo, na podlagi česar je mogoče detektirati prevladujejo vrednotne orientacije in vedenjske vzorce ljudi. Na ta način prispeva k refleksiji stanja v slovenski družbi, izpostavljanju ključnih razvojnih problemov in posledično njihovemu uspešnemu razreševanju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
