Projekti / Programi
Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
gozdno rastišče, potencialna vegetacija, informacijski sistem, gozdnogospodarsko načrtovanje, habita
Raziskovalci (14)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
14869 |
dr. Gregor Božič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 2. |
10194 |
dr. Andraž Čarni |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 3. |
08376 |
dr. Igor Dakskobler |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 4. |
32936 |
Samo Grbec |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Tehnični sodelavec |
2011 - 2014 |
0 |
| 5. |
27605 |
dr. Milan Kobal |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 6. |
16067 |
dr. Andrej Kobler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 7. |
16206 |
dr. Petra Košir |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
0 |
| 8. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
0 |
| 9. |
15108 |
dr. Lado Kutnar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2011 - 2014 |
0 |
| 10. |
20842 |
dr. Aleksander Marinšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
0 |
| 11. |
10264 |
dr. Primož Simončič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 12. |
17094 |
dr. Urban Šilc |
Biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 13. |
22592 |
dr. Urša Vilhar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
| 14. |
21137 |
Daniel Žlindra |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
0 |
Organizacije (2)
Povzetek
Slovensko gozdarstvo temelji na principu sonaravnosti. To med drugim pomeni usmerjanje razvoja gozdov proti čim bolj naravni strukturi in naravni drevesni sestavi. Naravni gozd pa ni le okoljsko najbolj ustrezen, temveč je hkrati tudi gospodarsko najbolj sprejemljiv. Z upoštevanjem naravnih procesov bistveno znižujemo stroške vlaganj, zmanjšujemo možnost škod v gozdu in za celotno gospodarjenje. Temeljno izhodišče pri obravnavi gozda so različne rastiščno-vegetacijske podlage. Podatki o gozdnem rastišču in vegetaciji (s pripadajočim šifrantom gozdnih združb) so ena od ključnih vsebinskih in tehničnih podlag gozdarskega informacijskega sistema. Na njegovi osnovi poteka večina aglomeracij prostorskih podatkov. Urejen sistem gozdnih združb in verodostojnost terenskih podatkov sta osnovna pogoja za nedvoumno in ustrezno prikazovanje podatkov o gozdovih na vseh ravneh, na primer primerjava podatkov o gozdnih rastiščih in potencialnih združbah, ustrezno oblikovanje skupin značilnih rastišč in rastiščnogojitvenih razredov, zanesljivost naravovarstvenih vsebin povezanih s habitatnimi tipi in Natura 2000 območji, različni prostorski nivoji - od odseka do nivoja celotne države, večja in bolj verodostojna mednarodna primerljivost.
V okviru projekta bomo zasledovali naslednje glavne cilje: a) pregled in analiza obstoječega sistema vegetacijskih podlag, uporabljenih v sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja, in presoja njegove kakovosti; b) priprava osnutka metodologije posodabljanja in dopolnjevanja rastiščno-vegetacijskih podlag, primernih za operativno rabo; c) vzpostaviti povezave med vegetacijskimi sistemi in mednarodnimi tipologijami gozdov oz. gozdnih habitatov.
Znotraj prvega sklopa projekta bomo ocenjevali konsistentnost in pomanjkljivosti rastiščno-vegetacijskih vsebin za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja in pripravili predloge za njihovo izboljšanje. Analizirali bomo uporabo rastiščno-vegetacijskih podlag (tipologije, karte) v celotnem sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja s poudarkom na oblikovanju rastiščnogojitvenih razredov (RGR na nivoju GGO in GGE). V obstoječih gozdarskih informacijskih bazah bomo analizirali stanje pokritosti/zastopanosti posameznih združb oz. skupin rastišč (različni nivoji podrobnosti). Večji poudarek bomo namenili gozdnim združbam/habitatom, ki so bili v preteklosti zapostavljeni in imajo večji naravovarstveni pomen (npr. Natura 2000 habitatni tipi).
Na osnovi ugotovitev predhodnega sklopa bomo pripravili predlog metodoloških pristopov za posodabljanja in dopolnjevanja rastiščno-vegetacijskih podlag za operativno rabo v gozdarstvu. Metodologijo posodabljanja podlag bomo pokazali na nekaj izbranih primerih (npr. obrečni gozdovi, gozdovi plemenitih listavcev, gozdovi toploljubnih listavcev). Za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja in naravovarstva (izločitev habitatov) bomo pripravili jasnejša izhodišča za razmejevanje med nekaterim primarnimi in sekundarnimi gozdovi. Na testnem območju bomo ocenili možnosti uporabe LiDAR-skih podatkov za izločanje specifičnih gozdnih rastišč.
Ker se v okviru različnih pobud, programov in projektov kažejo zahteve po ustrezni pripravi in združevanju podatkov, bomo v tretjem sklopu vzpostavili povezave med tipologijo gozdnih združb v gozdarski informacijski bazi (na osnovi Členitve gozdov Slovenije) in tipologijami gozdov in gozdnih habitatov (Evropski gozdni tipi, EU habitatni tipi v Natura 2000, Habitatni tipi Slovenije). Izdelali bomo korelacijske tabele med tipologijo gozdnih združb in tipologijami gozdov/habitatov.
Zadnji sklop je namenjen poročanju, publiciranju in prenosu rezultatov v gozdarsko operativo.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo na novih izhodiščih oblikovali sistem gozdnih rastišč Slovenije. Sistem je bil objavljen v Gozdarskem vestniku v prispevku z naslovom Tipologija gozdnih rastišč Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov (Kutnar et al. 2012). V prispevku smo podali nov predlog slovenskega poimenovanja gozdnih rastiščnih tipov, prikazali povezavo s sistemom gozdnih združb (sintaksonov) v dosedanji podatkovni bazi Zavoda za gozdove Slovenije in z novejšimi poimenovanji gozdnih sintaksonov. Rastišča smo razvrstili v dve glavni skupini. V prvi skupini so gozdni rastiščni tipi na karbonatnih in mešanih karbonatno-silikatnih kamninah. V drugi skupini so gozdni rastiščni tipi na silikatnih kamninah. Na karbonatnih in mešano karbonatno-silikatnih kamninah smo gozdove uvrstili v pet višinskih pasov. Na silikatnih kamninah pa smo jih uvrstili v štiri višinske pasove. Tipologija je hierarhično zasnovana, zato je možno gozdove obravnavati na različnih nivojih. Za pregledne oz. bolj grobe obravnave in prikaze gozdov smo oblikovali 19 skupin gozdnih rastišč, ki so primerne kot širši okvir za tvorjenje rastiščnogojitvenih razredov. Za intenzivnejše pristope v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja pa je bil izdelan tudi podrobnejši sistem rastiščnih tipov. Na tem nivoju smo oblikovali 29 skupin rastiščnih tipov (19 na karbonatni in mešani podlagi, 10 na silikatni podlagi). Znotraj teh je 74 rastiščnih tipov (58 na karbonatni in mešani podlagi, 16 na silikatni podlagi). Tipologija gozdnih rastišč je bil že implementirana v gozdarski informacijski sistem. Poleg gozdnogospodarskega načrtovanja so rezultati projekta pomembni tudi za naravovarstvo. Že samo gozdnogospodarsko načrtovanje vključuje vse več vsebin, povezanih z naravovarstvom, kar je določeno tudi z ustreznimi zakonskimi akti. Čeprav je naravovarstvena skrb namenjena predvsem habitatnim tipom in vrstam, vključenim v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, pa je v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi treba namenjati skrb gozdnim habitatnim tipom (Direktiva o habitatih, 1992) na celotni njihovi površini. V analizi smo ugotovili, da določeni gozdni in grmiščni habitatni tipi doslej predvsem zaradi objektivnih okoliščin niso bili ustrezno obravnavani v sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja. Med njimi so tudi gozdovi, ki jih uvrščamo v Evropske prednostne habitatne tipe, kot so 9180 *Javorjevi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih, 91D0 *Barjanski gozdovi, 91E0 *Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter 9530 *(Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora, ki morajo biti zaradi njihovega pomena in majhnih površin deležni posebne skrbi. Nekateri gozdni habitatni tipi do sedaj sploh še niso bili vključeni v sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, kot npr. habitatni tip 9420 Alpski macesnovi gozdovi, habitatni tip 9340 Gozdovi hrasta črnike (Quercus ilex). Z namenom izpopolnjevanja znanja na tem področju smo do sedaj pomanjkljivo obravnavane gozdove predstavili v obliki 5 samostojnih publikacij. V publikacijah smo prvič celostno predstavili 21 manj poznanih ali deloma prezrtih gozdnih rastiščnih tipov. V prvi publikaciji smo prikazali macesnove gozdove habitatnega tipa 9420 (Natura 2000). V drugi smo predstavili 4 tipe gozdov plemenitih listavcev iz prednostnega habitatnega tipa 9180*. V tretji smo prikazali različne združbe šotnih mahov, rušja in smreke na različnih barjih, ki jih uvrščamo v dva evropska prednostna habitatna tipa 91D0* in 7110*. V četrti smo prikazali 5 tipov iz skupine poplavnih, močvirnih in obrežnih gozdov, ki jih zaradi velikega naravovarstvenega pomena uvrščamo v habitatne tipe 91E0*, 91F0, 3240 in 3230. V peti publikaciji smo predstavili 8 tipov toploljubnih listnatih gozdov, ki imajo pomembno biotopsko vloge kot habitati redkih in zavarovanih
Pomen za razvoj Slovenije
V okviru projekta pripravljena končna verzija in objavljena Tipologije gozdnih rastišč Slovenije je dejansko rezultat večletnega intenzivnega sodelovanja in usklajevanje predstavnikov različnih institucij, ki se ukvarjajo z gozdno vegetacijo na aplikativno-operativnem, raziskovalnem in pedagoškem nivoju. Z novo Tipologijo gozdnih rastišč smo v Sloveniji dosegli pomemben zgodovinski konsenz na področju proučevanja gozdne vegetacije in rastišč, saj ta aplikativni koncept omogoča enotno obravnavanje gozdne vegetacije in primerljivost v celotnemu slovenskem prostoru. Uporabnost nove Tipologije gozdnih rastišč se kaže predvsem na področju načrtovanja in usmerjanja z gozdovi. Vendar pa je sistem gozdnih rastišč uporaben mnogo širše, v vseh strokovnih krogih, ki se ukvarjajo s prostorsko in ekološko problematiko gozdnih habitatov, ekosistemov in krajine. Tudi 5 publikacij, ki predstavljajo manj poznane gozdove in gozdne habitate, so rezultat več desetletnega dela na področju gozdne vegetacije večje skupine strokovnjakov za gozdno vegetacijo. V projektu smo dejansko opravili zahtevno sintezo v preteklosti akumuliranega znanja. Obsežno fotografsko gradivo za predstavitev teh gozdov je bilo v veliki meri zbrano tekom let že pred začetkom projekta. Gozdovi, ki so bili v okviru tega projekta obravnavani v posebnih publikacijah, so večinoma uvrščeni v EU prednostne habitatne tipe (Natura 2000) in imajo velik naravovarstven pomen za Slovenijo in širše. To so pomembni habitati redkih, ogroženih ali drugače pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, zato je še posebej pomembno njihovo dobro poznavanje. Med najbolj ogroženimi gozdovi v Sloveniji so tudi različni obrežni gozdovi, v katerih prihaja do zelo nasprotujočih interesov (npr. naravovarstvo na eni strani in intenzivno kmetijstvo in energetika na drugi strani). Njihove boljše poznavanje bo v pomoč pri presoji vplivov na okolje in tehtanju o bodočih posegih (npr. gradnja hidroelektrarn). Med opisanimi gozdovi so tudi nekateri gospodarsko pomembni, kot npr. gozdovi plemenitih listavcev, poplavni dobovi gozdovi. Boljše poznavanje njihove ekologije in rastišč lahko tako pripomore k optimalnejšemu načrtovanju in trajnostnemu gospodarjenju ob usklajevanju različnih njihovih funkcij (npr. lesna-proizvodna f., f. ohranjanja biotske raznovrstnosti).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo
