Projekti / Programi
Razvoj novih sort oljnih buč
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.01 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
Kmetijske rastline |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B225 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska genetika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.04 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijska biotehnologija |
žlahtnjenje oljnih buč; hibridne sorte; heteroza;
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt pomeni pričetek obširnejšega žlahtniteljskega dela na oljnih bučah. Potreba po raziskavi izhaja iz potreb pridelave, saj se pridelovanje oljnih buč v Sloveniji in po svetu stalno povečuje, zlasti zaradi spoznanj o kulinarični vrednosti ter zdravilnih učinkih bučnega olja.
Cilj projekta je zbrati ustrezen genski material (genofond) za žlahtnjenje hibridnih in populacijskih sort oljne buče. Zbrani genotipi bodo omogočili pozitivno rekombinacijo želenih lastnosti, v povezavi z uspehom pridelave (visok pridelek, ugodno razmerje seme/buča, ugoden izplen olja) in uporabnostjo. Za dosego visokega pridelka in odgovarjajoče kvalitete bo ključnih več dejavnikov, zlasti določitev genotipov s povečano odpornostjo na poglavitne bolezni in škodljivce in genotipov odpornih na vročinski stres ter s tem prilagodljivih na različna pridelovalna okolja. Ključnega pomena bo vzpostavitev postopkov žlahtnjenja hibridnih sort s poudarkom na kreiranju čistih linij z dvema postopkoma (indukcija haploidov, samoopraševanje), skrajšanju generacijskega intervala, proučitvi optimalnih pogojev in tehnik za testna križanja in ugotavljanje heterotičnega učinka. S pridobitvijo genofonda in vzpostavitvijo postopkov bo projekt zaključil prvo fazo žlahtnjenja in omogočil nadaljevanje za požlahtnitev večine sodobnih kultivarjev oljnih buč.
Pomen za razvoj znanosti
V projektu smo osvojili številne analitske postopke in izboljšali obstoječe žlahtniteljske metode, ki bodo uporabni tako za razvoj znanstvenega raziskovanja oljnih buč kakor drugih kmetijskih rastlin. Izbor sort oljnih buč je precej omejen, poleg starejših populacijskih sort se uveljavljajo tudi novejše zlasti hibridne sorte tujega semenarskega podjetja. V okviru projekta smo na podlagi analize genetske variabilnosti ugotovili veliko sorodnost med slovensko sorto 'Slovenska golica' in avstrijsko populacijsko sorto 'Gleisdorfer Ölkürbis'. V času trajanja projekta smo vzpostavitvi lastni genofond oljnih buč, izboljšali smo metodiko križanja in povečali učinkovitost selekcije, dodelali metodo pridobivanja čistih linij ter ugotavljanja učinkov heteroze. Obsežne rezultate smo objavili v šestih izvirnih znanstvenih člankih (Murovec in sod. 2012; Košmrlj in sod. 2013; Košmrlj in sod. 2014a; Košmrlj in sod. 2014b; Murovec 2015; Urbanek Krajnc in sod., v tisku) in številnih predstavitvah na konferencah doma in v tujini. Tekom projekta smo: 1. Razvili postopek pridobivanja homozigotnih linij oljnih buč preko indukcije haploidnih rastlin. Za ta namen smo izvedli tudi raziskavo optimizacije obsevanja peloda. 2. Razvili postopek pospešenega generacijskega cikla pri oljnih bučah s pomočjo kulture nezrelih embrijev. 3. Analizirali genetsko sorodnost med genotipi buč s stanjšano ali brez semenske ovojnice. 4. Kvalitativno in kvantitativno ovrednotili vsebnost antioksidantov (tokoferoli, glutation, askorbinska kislina) in pigmentov (proklorofili, karotenoidi) v semenih medvrstnih križancev z namenom izboljšati ugodni učinek semen in olja na zdravstveni status ljudi. 5. Z metodo merjenja temperature na površini plodov (ekzokarpa),v sredini mezokarpa in v endokarpu smo vrednotili vpliv barve plodov na pregrevanje in razvoj plodov v času poletne vročine in izvedli selekcijo v smeri rumenoplodnosti.. 6. Pridobili kompleksne medvrstne hibride, ki obsegajo več kot dva vrsti in divjo vrsto C. okeechobeensis.
Pomen za razvoj Slovenije
Oljne buče so že od nekdaj prevladujoča kultura predvsem v vzhodnem in še posebej za SV delu Slovenije. Problem gojenja obstoječih sort (klasičnih populacijskih sort in hibridov) je predvsem velika občutljivost na bolezni (predvsem viruse) in okoljske dejavnike (suša, vročinski stres, radiacijski stres, daljša deževna obdobja). Žlahtnjenje oljnih buč je od konca 19. stoletja usmerjeno v selekcijo tanjšega eksokarpa za lažje ročno pobiranje semen. Z mehanskim obiranjem je tanjši eksokarp zgubil na pomenu in predstavlja nezaželjeno lastnost predvsem z vidika slabše odpornosti na patogene (viruse, bakterije) in okoljske dejavnike. Po drugi strani pa se spreminja tudi tehnologija pridelave. Usmerjenost v ekološko proizvodnjo zahteva, da je zgodnji porast zelo hiter, da se s hitrejšo pokrovnostjo tal z listi onemogoči razvoj plevelov. Ekološki način pridelave zahteva tudi stabilno genetsko odpornost na bolezni in škodljivce. V okviru projekta smo oblikovali hibride z dobro prilagoditvijo na specifične okoljske razmere in uporabnostjo v ekološki proizvodnji. Materiali so na grobo oblikovani in tudi kemijsko ovrednoteni, potrebno jih je še do konca dodelati in testirati v pridelavi. Ena od odbranih linij bi lahko bila v kratkem predana v sortno potrjevanje in na ta način bi pridobili prvo sodobno slovensko sorto oljne buče, primerno za naše pridelovalne razmere ter odporno na biotski in abiotski stress. Z dodatno selekcijo bi bili kmalu lahko pripravljeni za sproščanje še ostali zanimivi genotipi. Tekom projekta smo izobrazili pet študentk s področja žlahtnjenja oljnih buč s poudarkom na novejših tehnologijah žlahtnjenja. Doseženi rezultati projekta predstavljajo pomemben doprinos k znanstvenemu in tehnološkemu napredku slovenskega kmetijstva in sovpadajo s strateškimi cilji slovenskega kmetijstva kot so zviševanje gospodarskih priložnosti za kmetijske pridelovalce in povečanje konkurenčnost slovenskega kmetijstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
zaključno poročilo
