Projekti / Programi
Zagotavljanje varne hrane: problematika kontaminacije perutnine in perutninskega mesa s kampilobaktri v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.02 |
Biotehnika |
Veterina |
Animalna patologija in epizootiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
kampilobaktri, zoonoza, varna hrana, perutnina
Raziskovalci (33)
Organizacije (4)
Povzetek
Razvite evropske države, vključno s Slovenijo, v zadnjem desetletju uspešno znižujejo število mikrobnih (črevesnih) okužb s hrano pri človeku. Izjema pri tem so kampilobakterioze, saj njihova prevalenca celo narašča. Povzročitelji teh obolenj so termotolerantne črevesne bakterije iz rodu Campylobacter, predvsem C. jejuni in C. coli, najpogostejši vir okužbe pa živila - predvsem kontaminirano in premalo toplotno obdelano perutninsko meso, ki je najbolj tvegano živilo za prenos mikrobioloških okužb nasploh. Poraba tega živila je velika in še narašča. Ptice so naravni gostitelj za človeka patogenih kampilobaktrov, ki jih je med rejo živali in proizvodnjo mesa izjemno težko uničiti. Zato problem ostaja nerešen javno-zdravstveni izziv, tako pri nas kot v svetu. Cilj predlaganega projekta je analiza stanja v zvezi s kampilobaktri pri perutnini in v perutninskem mesu v Sloveniji ter določitev kritičnih točk v celotni živilsko proizvodni prehransko oskrbovalni verigi z namenom zagotavljanja varnejše hrane potrošnikom. Analizirali in /ali verificirali bomo naslednje elemente, ki so pomembni vzdolž verige na naslednjih stopnjah: a) stopnjo okuženosti matičnih jat za preveritev oz. ovržbo vertikalnega prenosa okužbe s kampilobaktri; b) obseg, časovni okvir in načine širjenja okužbe v brojlerskih jatah – z določitvijo prisotnosti kampilobaktrov pri brojlerjih in v okolju jat (voda, žuželke, glodavci, krma, prostoživeče ptice); c) kritične točke kontaminacije in navzkrižne kontaminacije na različnih točkah/stopnjah tehnološkega procesa klanja živali kot zadnje in ključne proizvodne stopnje izdelka-perutninskega mesa; d) tveganje v prodaji in končni pripravi živila, kjer je ključnega pomena znanje in zavedanje potrošnika. Projektno delo združuje strokovnjake različnih področij in raziskovalnih skupin v Sloveniji - akademijo, inštitut, državni nadzor zagotavljanja varnosti živil in neposredno proizvodnjo - od prireje mesa, predelave do distribucije končnega izdelka. To omogoča analizo realnega stanja v praksi in neposreden in najhitrejši prenos in uporabo rezultatov projekta v praksi. Pri laboratorijskem diagnostičnem delu bomo uporabili najsodobnejše mikrobiološke in molekularno-biološke metode dela za odkrivanje in sledenje mikrobioloških kontaminantov. To zagotavljajo partnerji tudi skozi sodelovanje v tekočih projektih 6. in 7. OP EU. Z izkušnjami iz sorodnih evropskih projektov bomo zagotovili analizo tveganja, povezanega s potrošnikom ter potrebno diseminacijo osvojenih znanj in rezultatov ključnim členom v živilsko proizvodni oskrbovalni verigi, vključno s potrošniki. To bodo omogočili interdisciplinarni metodološki pristopi, ki so tudi zagotovilo, da bo predlagano raziskovalno delo na podlagi ugotovitve in analize kritičnih točk omogočilo pripravo strokovnih podlag za izvedbo ukrepov za A)zmanjšanje prisotnosti kampilobaktrov v perutninskem mesu v Sloveniji B) pravilno vedenje in ravnanje v tem primeru pri relevantnih delavcih in potrošniku. Projektni rezultati bodo imeli neposredno uporabno vrednost za sodelujočega industrijskega partnerja, pa tudi celotno slovensko perutninarsko proizvodnjo in predelavo, kar bo omogočilo boljšo mednarodno konkurenčnost ene od najpomembnejših kmetijskih panog v Sloveniji. S potencialnim prispevkom k zmanjšanju števila okužb ljudi želimo prispevati k zdravju potrošnikov in zmanjšanju stroškov zaradi bolniških izostankov in zdravljenja te bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Metodološko je bila ena od bistvenih razlik naše raziskave od drugih podobnih študij v konceptu/načinu vzorčenja: pri vsaki klavni seriji smo namreč na predvidenih mestih vzorčili vedno istih 10 trupov, kar se nam zdi bistveno za oceno dinamike onesnaženja in določitev kritičnih točk. Zaradi zelo skrbnega načrtovanja frekvence vzorčenja (5-minutni interval med dvema zaporednima vzorčenjema trupov), menimo, da na ta način zbrani vzorci omogočajo realnejši vpogled v dinamiko kontaminacije trupov brojlerjev kot če bi, tako kot vse ostale tovrstne študije, na posameznih mestih vzorčenja primerjali različne trupe ali različne skupine trupov. Kolikor vemo, tak pristop še ni bil nikoli uporabljen prej. Z molekularno-genetsko karakterizacijo sprecifičnih genomski regij, odgovornih za antibiotsko odpornost (npr. nukleotidnega polimorfizma QRDR regije gena gyrA) in multilokusno sekvenčno tipizacijo sevov smo najprej evidentirali ozko sorodne skupine sevov na ožjem (slovenskem) geografskem področju, kar je omogočilo nadaljevanje raziskovalnega dela v tej smeri in potrditev klonskega širjenja odpornosti proti ciprofloksacinu bakterij C. jejuni tudi v širšem srednje-evropskem prostoru. To je pomemben doprinos k razumevanju mehanizmov širjenja in ohranjanja bakterijske odpornosti proti antibiotikom tudi ob omejeni uporabi.
Pomen za razvoj Slovenije
Poznavanje kritičnih točk za kontaminacijo piščančjih trupov je predpogoj za zmanjšanje kontaminacije živil perutninskega izvora s kampilobaktri. To bo vsekakor imelo pozitiven učinek na mednarodno konkurenčnost naše perutninske proizvodnje, ki sodi med najpomembnejše kmetijske panoge v Sloveniji. Nenazadnje pa bomo s tem tudi zmanjšali tveganje za okužbo s kampilobaktri pri končnih potrošnikih, povečali varnost živil perutninskega izvora in tako posredno vplivali na izboljšanje zdravstvenega stanja glede najpogostejše zoonoze pri nas in v EU. Z zmanjšanjem kontaminacije s kampilobaktri bi omejili tudi nevarnost prenosa genov za rezistenco proti različnim antibiotikom na druge bakterije. S pridobljenimi podatki o številu in lastnostih (genotipov, rezistence) kampilobaktrov v proizvodni in prodajni mreži pa lahko že sedaj bolje načrtujemo ukrepe za zaščito potrošnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo
