Projekti / Programi
Elementi klasične kitajske misli v filozofskem maoizmu Alaina Badiouja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Badiou, maoizem, materialistična dialektika, dogodek, sprememba
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23508 |
dr. Katja Kolšek |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2012 - 2015 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Glavni cilj pričujočega projekta je izvesti raziskavo možnih vplivov klasične kitajske misli na filozofijo Alaina Badiouja prek analize njegove uporabe in premisleka glede temeljnih elementov Mao Zedongovega razumevanja materialistične dialektike. Novost, ki jo prinaša pričujoči projekt se nahaja v rabi našega znanja kitajskega jezika, kulture in zgodovine v metodološkem pristopu, pri branju besedil v izvornem, kitajskem jeziku. Posledično to prinaša priložnost izčrpnega študija zahtevane literature in primerjalnih vidikov dveh izjemno različnih filozofskih tradicij.
Izhodišče pričujočega projekta je politična in filozofska problematika, ki je nastala v času dogodkov maja 68’ v Franciji, ko je je nastal velik teoretski razkol med vodilnimi francoskimi marksističnimi filozofi, zbranimi okrog slovitega francoskega marksističnega teoretika Louisa Althusserja. Po kolektivnem delu Brati Kapital (Lire le Capital), ki ga je Althusser napisal skupaj s svojimi tedanjimi učenci (kot so Alain Badiou, Jacques Ranciere, Étienne Balibar, Pierre Macherey, itn.), je Alain Badiou v luči dogodkov maja 68' v Franciji proglasil krizo klasičnega marksizma in se odmaknil od teoretskih izhodišč svojega nakdanjega učitelja Althusserja (Cf. dela Teorija protislovja and O ideologiji). Spričo zgodovinskega dogodka velike proletarske kulturne revolucije na Kitajskem in Mao Zedongove misli, se je Badiou odločil ponovno premisliti pomen materialistične dialektike v konkretnih zgodovinskih okoliščinah, zlasti kar zadeva razmerje med zgodovino in politiko na eni strani ter razmerje med vednostjo in resnico na drugi strani (Hegel). V 5. knjigi Logik svetov se Badiou eksplicitno ukvarja s teorijo spremembe, ki temelji na specifičnih pojmih sveta in točke. Bruno Bosteels trdi, da se tako Badiou v Logikah svetov nedvomno vrne k zastavkom bolj zgodnje maoistične teorije materialistične dialektike.
Novost našega raziskovalnega projekta se nahaja v metodologiji, namreč, pri zasledovanju našega končnega cilja bomo uporabili znanje kitajskega jezika pri branju klasičnih del iz kitajske filozofije, z namenom, da bi lažje analizirali posebnosti Mao Zedongovega marksizma in njegovega razumevanja materialistične dialektike prek temeljite analize njegovih zbranih del (Maozedong Wenji). S pridobljenim znanjem se bomo pozneje vrnili k delu Alaina Badiouja in proučili možni obstoj omenjenih elementov v njegovem filozofskem maoizmu. Pri tem se vendarle dobro zavedamo številnih pasti glavnega podvzetja pričujočega projekta. Najprej bomo morali ugotoviti, ali je klasična kitajska misel sploh imela kakšen vpliv na Mao Zedongovo misel, ali ne, in posledično, na njegovo mišljenje politike.
V našem projektu tako obstajata dve glavni smernici raziskovanja, namreč, vpliv maoizma na Badioujevo filozofijo, in obstoj elementov kalsične kitajske dialektike v misli Mao Zedonga. Na poti k doseganju končnega cilja, bomo delo razdelili na tri različne stopnje: 1) Prvič, orisali bomo najpomembnejše in osrednje jedro maoističnega pojmovanja materialistične dialektike, ki se ohranja skozi vse Mao zedongovo delo. 2) Drugič, proučili bomo glavne elemente klasične kitajske teorije dialektike (tako imenovane »tong bian« tradicije znotraj bianzhengfa) v Mao Zedongovi teoriji materialistične dialektike within skozi proučevanje njegovih zbarnih del v ozvornem kitajskem jeziku, zato d abi lahko ugotovili količino in kvaliteto vpliva klasičnega kitajskega pojmovanja spremembe ali transformacije v delu Knjiga premen (Yijing) in številnih komentarjih v zgodovini kitajske misili, še zlasti en pomemben vidik spremembe (yi), z vidika vprašnja razmerja med »starim in novim«. 3) Tretjič, prek raziskovanja toške sekanja dveh zgoraj omenjenih smernic raziskovanja, bomo poskušali ugotoviti vsebino možnega vpliva klasične kitajske misli in pojmovanja dialektike na misel Alaina Badiouja.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen postdoktorskega projekta Elementi klasične kitajske misli v filozofskem maoizmu Alaina Badiouja za razvoj znanosti se nahaja v raziskavi stičišča dveh raznolikih filozofskih tradicij (sodobne francoske filozofije in tradicionalne kitajske filozofske tradicije) na primeru filozofije dialektičnega materializma Mao Zedonga in njenega vpliva na glavno intelektualno razpravo vpričo dogodkov maja 68' v Franciji (natančneje, na zgodnje filozofsko obdobje Alaina Badiouja), ki metodološko in vsebinsko pomembno prispeva k razvoju medkulturnih raziskav na področju humanistike. Projekt razvija zlasti metodo medkulturnih raziskav, ki temelji na analizi naključnih prenosov določene filozofske figure v drugo miselno tradicijo in obojestranske učinke tega naključja, tako za izvorno miselno tradicijo, kot za misel, kamor se vpliv širi. Projekt tako z vidika filozofije bistveno prispeva k analizi skupnih elementov vrnitve k materialistični dialektiki po t. i. strukturalističnem obdobju v francoski filozofiji po maju 68', tako, da pokaže, da je stična točka poststrukturalističnega obrata k materialistični dialektiki tako pri Louisu Althusserju, Alainu Badiouju, kot Jacquesu Lacanu, treh glavnih intelektualnih stebrov v tem obdobju v Franciji, vprašanje transformacije Heglove dialektike, ki temelji na razcepu, ponavljanju in prehodu. Projekt prispeva tudi k razvoju sinologije, prek širjenja znanja o vplivu elementov tradicionalne dialektike »tong bian« tradicije, ki izhaja iz Knjige premen (Yi jing) in se nadaljuje skozi vso filozofsko tradicijo, na filozofske spise Mao Zedonga, in tako imenovanega siniziranega marksizma na Kitajskem kot takega. To je tema, ki je bila v svetovnem merilu, malo raziskana. Hkrati pa projekt tudi skozi raziskovanje recepcije Heglove logike in dialektike v delu Zhang Shiyinga, ki je bil eden od pomembnejših virov Alaina Badiouja pri njegovi lastni interpretaciji Heglove dialektike, na Kitajskem postane v merilu evropske in svetovne sinološke vede zanimiv kot primer raziskave vpliva jezika in prevodov Heglovih konceptov na njegovo razumevanje znotraj kitajske filozofije.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljni neposredni prispevek projekta Elementi klasične kitajske misli v filozofskem maoizmu Alaina Badiouja za Slovenijo je razširitev in delo na, kljub na splošno zelo razvitem in živahnem raziskovanjem filozofije Alaina Badiouja, njegovem manj raziskanem delu v njegovih t. i. »rdečih letih« (dela kot so kot so Teorija protislovja (1975), Ponovni začetek dialektičnega materializma (1967), Teorija protislovja (1975), Racionalno jedro Heglove dialektike (1978), in še zlasti Teorija subjekta (1982)) ter poznem filozofskem obdobju (Logike svetov. Bit in dogodek II , 2006), ki spada v čas dogodkov maja 68' v Franciji. S posebno medkulturno raziskavo, ki jo izvaja skozi analizo vpliva tradicionalne kitajske dialektike prek Mao Zedongovega filozofskih del na filozofijo Alain Badiouja, prispeva k razvoju metodologije medkulturnega raziskovanja v Sloveniji. Pričujoči projekt pa poleg tega neposredno prispeva tudi k razširitvi in razvoju slovenske sinologije, saj se z odpiranjem določene problematike, recepcija Heglove logike in dialektike na Kitajskem odpira nova polja raziskovanja in povezovanja slovenske sinologije z mednarodnimi strokovnjaki, saj bo v bližnji prihodnosti na Oddelku za azijske in afriške študije na UL FF v Ljubljani organiziran simpozij, posvečen temi recepcije Heglove filozofije na Kitajskem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
