Projekti / Programi
Enotnost biogeografske zgodovine pri jamski favni in njeni vzroki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.01 |
Naravoslovje |
Biologija |
Zoologija in zoofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
stigobionti, Dinarski kras, filogeografija, biogeografski vzorci, vikarianca, speleobiologija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25832 |
dr. Valerija Zakšek |
Biologija |
Vodja |
2011 - 2013 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Enotnost biogeografske zgodovine pri jamski favni in njeni vzroki
Informacije o tem, kako so zgodovinski vzorci in procesi vplivali na diferenciacijo filetskih linij, tako na prostorski, kot na časovni skali, so bistvenega pomena za historično biogeografijo, varstveno biologijo, pa tudi evolucijsko ekologijo. Pomembno je razumeti, kako so specifični zgodovinski procesi in specifične biogeografske meje lahko vplivali na filetske linije.
Znanstvena izhodišča. Filogeografske raziskave treh podzemeljskih organizmov iz različnih skupin: močerila (Proteus anguinus), jamskih kozic (Troglocaris s.str.) in jamskega cevkarja (Marifugia cavatica) s podobnim vzorcem razširjenosti vzdolž celotnega Dinarskega krasa so razkrile veliko genetsko strukturiranost vseh treh organizmov in podobno razširjenost filogeografskih skupin. Za skupen vzorec filogeografske delitve različnih taksonov je najbolj varčna razlaga z vikariantskimi dogodki, ki so na podoben način vplivali na predniške populacije.
Predstavitev problema. Za območje Dinarskega krasa je značilna velika hidrografska členjenost, območje pa se je, zaradi tektonskih premikov ter hidrografskih in klimatskih sprememb, skozi geološko zgodovino zelo spreminjalo. Skladna filogeografska struktura raznolikih podzemeljskih organizmov na Dinarskem krasu nakazuje, da so nanje vplivali isti vikariantski dogodki, a se postavlja vprašanje: kateri? Nerešeno ostaja tudi vprašanje starosti skladnih filogeografskih skupin močerila, jamskih kozic in jamskega cevkarja, saj so trenutne ocene zelo različne. Izračunane so bile na podlagi molekularnih ur drugih taksonov (pri močerilu in jamskih kozicah) in strarosti fosilov (pri jamskem cevkarju). Ustreznih biogeografskih kalibracijskih točk na Dinarskem krasu še ne poznamo, zato je zanesljivost teh ocen vprašljiva. Glede na podobno filogeografsko strukturo pa sklepamo, da so podobne filogeografske skupine različnih taksonov nastale približno sočasno. Poleg zgoraj omenjenih taksonov, ima podobno razširjenost tudi slepa postranica Niphargus steueri. Poznavanje njene filogeografije bi nam pomagalo pri preverjanju hipoteze o skupnih filogeografskih vzorcih vodnih podzemeljskih organizmov.
Cilji raziskave.
1. Na osnovi skladne filogeografske strukture različnih modelnih organizmov ugotoviti pomen vikariantskih dogodkov v evoluciji podzemeljskih taksonov in testirati vpliv posameznih okoljskih dejavnikov: hidrografije, geologije in klime na oblikovanje filetskih linij.
2. Na primeru jamskih kozic (Troglocaris s. str.) ugotoviti pomen preteklih in recentnih hidrografskih povezav na fragmentacijo populacij podzemeljskih vodnih taksonov.
3. Oceniti starost nastanka skupnih filogeografskih vzorcev in tako osvetliti biogeografsko zgodovino Dinarskega krasa.
4. Dopolniti seznam naravovarstveno prioritetnih endemnih taksonov Dinarskega krasa, še posebej Slovenije, in oceniti njihovo ogroženost, kar bo podlaga za morebitne varstvene strategije.
Pomen za razvoj znanosti
Nova znanstvena spoznanja o filogeografskih vzorcih in procesih večih vodnih jamskih taksonov razširjenih vzdolž Dinarskega krasa predstavljajo korak naprej k razumevanju evolucije, biogeografije in diverzitete v podzemlju. Za razvoj znanosti se nam zdijo najpomembnejše naslednje ugotovitve: - Tekom raziskav filogenije in filogeografije skupine slepih postranic smo ugotovili, da je v alopatriji radiacija neadaptivna, medtem ko v simpatriji prihaja do adaptivne radiacije, torej do evolucije novih ekomorfov. Ugotovili smo, da je glavno vodilo prehoda iz predniškega jezerskega v ekstremno dolgonogi ekomorf kompeticija in zasedenost ekoloških niš. - Na primeru jamskih kozic smo ugotovili da genetska diferencijacija in povezanost podzemeljskih populacij ni skladna z recentnimi podzemeljskimi povezavami, ampak je zelo verjetno rezultat preteklih hidrografskih povezav. - Ugotovili smo paradoks sintopije dveh kriptičnih jamskih taksonov, areali katerih večinoma veljajo za alopatrične. In tako še potrdili pomen vključevanja večjega števila osebkov in gostega vzorčenja populacij za dobro poznavanje filogeografske strukture. - Zaključujemo, da različni taksoni na Dinarskem krasu naseljujejo ista območja, a rezultati kažejo, da je biogeografska zgodovina in procesi, ki so do njih pripeljali so med taksoni precej raznoliki. - S pomočjo filogeografije in genske diverzitete smo prepoznali centre razširjenosti glavnih filetskih linij na Dinarskem krasu, ki lahko predstavljajo potencialne značilne ohranitvene enote (CSU) in enote za raziskave hidrografske in geološke zgodovine Dinarskega krasa.
Pomen za razvoj Slovenije
Prav v Sloveniji se je začelo odkrivanje podzemeljskih živali, tukaj smo prepoznali vročo točko podzemeljske biodiverzitete, ki jo raziskujemo in z rezultati raziskav prispevamo k ohranjanju mednarodnega pomena slovenske speleobiologije. Tekom projekta smo raziskali genetsko diferenciacijo nekaterih vodnih podzemeljskih taksonov, ki jih lahko prepoznamo tudi kot ključne in krovne vrste za ohranjanje podzemeljske biodiverzitete. Rezultati so izboljšali poznavanje razširjenosti nekaterih taksonov, poznavanje njihove genetske diferenciacije pa predstavlja znanstveno izhodišče za naravovarstvene strategije ohranjanja podzemeljske biodiverzitete. Posredna vloga tega projekta je izobraževalna, ki se kaže v izobraževanju mlajših kadrov na področju speleobiologije in filogeografije (somentorstvo pri diplomskih delih) in v mednarodnem sodelovanju. Z doktorskimi študenti iz tujine in tujimi raziskovalci smo vzpostavili sodelovanje v času izvajanja projekta in so bili na praktičnem usposabljanju v našem molekularnem laboratoriju, kjer so opravili tudi večji del svojih raziskav. Z izobraževanjem tujih študentov pa prav tako prispevamo k prepoznavnosti in ugledu slovenske znanosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
